Appeal partially allowed: enforcement title for execution costs based on prior enforcement ruling is valid.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the creditor's appeal, modifying the first-instance ruling to permit enforcement of execution costs totaling 29,140 SIT. The creditor argued that a prior final enforcement ruling served as a valid title for these costs despite lacking a specific payment deadline. The court held that because the underlying debt was already adjudicated in a final judgment, the subsequent enforcement ruling constituted a sufficient title for executing the associated costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 15. člen; Zakon o pravdnem postopku, 365. člen: A final enforcement ruling establishing the amount of execution costs constitutes a valid enforcement title for executing those costs, even if the primary debt was determined in a separate final judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v
izpodbijani II.a točki izreka sklepa spremeni tako, da se izvršba na
dolžnikove premičnine in na dolžnikovo plačo dovoli tudi za izterjavo
izvršilnih stroškov v znesku 29.140,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 13.3.2004 do plačila.
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem
delu (glede izterjave glavnice v znesku 231.336,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi in glede izterjave pravdnih stroškov v znesku
56.302,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi - II.a točka izreka
sklepa ter glede izvršilnih stroškov nad zneskom 20.825,00 SIT - II.b
točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Izvršilni naslov za izterjavo upnikovih stroškov izvršilnega predloga
z zakonskimi zamudnimi obrestmi je pravnomočen sklep o izvršbi, s
katerim so bili ti stroški odmerjeni.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom o izvršbi z dne 17.6.2005,
opr. št. I 2005/05463-3, na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega
sodišča v Ljubljani z dne 8.11.2004, opr. št. Ig 2004/01466, dovolilo
izvršbo na dolžnikovo plačo in na dolžnikove premičnine zaradi
izterjave upnikove terjatve v znesku 3.640,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 8.11.2004 do plačila in za izterjavo izvršilnih
stroškov v znesku 20.825,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
17.6.2005 do plačila in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o njihovi odmeri
do plačila (I. točka izreka sklepa). Predlog za izvršbo pa je
zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal izvršbo za izterjavo
denarne terjatve v znesku nad 3.640,00 SIT (II.a točka irzeka) in za
izterjavo izvršilnih stroškov v znesku nad 20.825,00 SIT (II.b točka
izreka sklepa). Hkrati je za izvršitelja določilo N. T.
(III. točka izreka sklepa).
Proti zavrnilnemu delu sklepa o izvršbi se je pritožil upnik. Meni,
da je sklep o izvršbi z dne 13.3.2004, opr.št. Ig 2004/01466,
izvršilni naslov kljub odsotnosti nalagalnega dela, saj ni dvoma o
vsebini upnikove terjatve. Ker ta izvršilni naslov nima določenega
roka za prostovoljno izpolnitev, je določitev le-tega v pristojnosti
sodišča. Podrejeno pa upnik meni, da je omenjeni sklep o izvršbi
izvršilni naslov vsaj za izvršilne stroške v znesku 29.140,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj upnik za izterjavo teh stroškov
nima drugega izvršilnega naslova.
Pritožba je delno utemeljena.
Pravnomočen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne
13.3.2004, opr.št. Ig 2004/01466, izdan na podlagi pravnomočne in
izvršiljive sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 25.9.2003,
opr.št. P 261/2003-2, je izvršilni naslov za izterjavo s tem sklepom
o izvršbi na 29.140,00 SIT odmerjenih upnikovih izvršilnih stroškov z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa o izvršbi do
plačila. Odločitve izvršilnega sodišča v 3. točki izreka sklepa o
izvršbi zaradi njegove formulacije, ki govori zgolj o odmeri
upnikovih izvršilnih stroškov, ne gre razlagati na ta način, kot si
jo razlaga sodišče prve stopnje, da s tem sklepom o izvršbi
odmerjenih izvršilnih stroškov upnika sodišče ni hkrati z odmero
dolžniku tudi naložilo v plačilo. Če upnik tako predlaga (in v
konkretnem primeru je predlagal), se izvršba po ustaljeni sodni
praksi dovoli in opravi tudi za izterjavo upnikovih stroškov zvezi s
samim predlogom za izvršbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot tudi
za izterjavo vseh nadaljnjih upnikovih izvršilnih stroškov z
zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prav izvršilni stroški imajo v primeru
poplačila upnika v izvršbi prednost pred drugimi terjatvami. Edini
izvršilni naslov, ki ga ima upnik za izterjavo s sklepom o izvršbi
odmerjenih izvršilnih stroškov, je pravnomočen sklep o izvršbi. Prav
s tem sklepom je odločeno o temelju in višini te upnikove stranske
terjatve. Pritožbeno sodišče se zato strinja z upnikom, ko v pritožbi
trdi, da je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne
13.3.2004, opr.št. Ig 2004/01466 v tej izvršilni zadevi (izvršba
opr.št. Ig 2004/01466 je bila namreč pravnomočno ustavljena)
utemeljeno predlagal izvršbo za izterjavo z omenjenim sklepom o
izvršbi odmerjenih izvršilnih stroškov v znesku 29.140,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbi do plačila.
Upnik pa nima prav, ko meni, da na podlagi sklepa o izvršbi z dne
13.3.2004, opr.št. Ig 2004/01466, kot izvršilnega naslova lahko
izterjuje tudi glavnico v višini 231.336,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi in pravdne stroške v znesku 56.302,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi. O temelju in višini te upnikove
terjatve je bilo namreč pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega
sodišča v Novem mestu z dne 25.9.2003, opr.št. P 261/2003-2, in le-ta
sodba je izvršilni naslov za izterjavo glavnice in pravdnih stroškov
z obrestmi. S sklepom o izvršbi z dne 13.3.2004, opr.št. Ig
2004/01466, pa je bila za izterjavo predmetne upnikove terjatve le
dovoljena izvršba.
Ker je torej pravnomočen sklep o izvršbi z dne 13.3.2004, opr.št. Ig
2004/01466, izvršilni naslov za izterjavo upnikovih izvršilnih
stroškov v znesk 29.140,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
13.3.2004 do plačila, ne pa tudi za izterjavo glavnice v znesku
231.336,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za izterjavo
pravdnih stroškov v znesku 56.302,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi, je upnikov izvršilni predlog v delu, v katerem je predlagal
izvršbo tudi za izterjavo izvršilnih stroškov v znesku 29.140,00 SIT
z zakonskimi zamudnimi obrestmi utemeljen, v delu, v katerem je
predlagal izvršbo za izterjavo glavnice in pravdnih stroškov z
obrestmi, pa ni utemeljen.
Upnik sicer v pritožbi navaja, da z le-to izpodbija zavrnilni del
sklepa o izvršbi, torej tudi odločitev v II.b točki izreka sklepa
(glede zavrnitve predloga za izvršbo za izterjavo izvršilnih stroškov
nad zneskom 20.825,00 SIT), a s pritožbo te odločitve konkretno ne
napada. Glede na to jo je pritožbeno sodišče preizkusilo le v mejah
kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena
Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02, 110/02, v
nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o
izvršbi in zavarovanju, Ur.l. RS, št. 51/98, 72/98, 11/99, v
nadaljevanju ZIZ). Teh kršitev pritožbeno sodišče ni zasledilo.
Sodišče druge stopnje je glede na povedano pritožbi upnika delno
ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II.a točki izreka
sklepa spremenilo tako, da se na podlagi pravnomočnega sklepa o
izvršbi z dne 13.3.2004, opr.št. Ig 2004/01466, dovoli za izterjavo
izvršilnih stroškov v znesku 29.140,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 13.3.2004 do plačila izvršba na dolžnikovo plačo in
dolžnikove premičnine (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom
ZIZ). V ostalem (glede izterjave glavnice v znesku 231.336,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnih stroškov v znesku 56.302,00
SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede stroškov izvršilnega
predloga, vloženega v tem postopku, priglašenih nad zneskom 20.825,00
SIT z obrestmi) pa je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrnilo
in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve
stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker je upnik s pritožbo uspel le s sorazmerno majhnim delom svojega
zahtevka (le glede izterjave izvršilnih stroškov, zaradi katerega pa
niso nastali posebni stroški) je sodišče druge stopnje odločilo, da
je dolžan svoje pritožbene stroške kriti sam (2. odstavek 165. člena
ZPP v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upnik
je namreč s pritožbo uspel le glede izvršilnega predloga za izterjavo
izvršilnih stroškov, ki so stranska terjatev, katere vrednost se v
primeru, če se izterjuje obenem z glavno terjatvijo, ne upošteva pri
odmeri stroškov.