Appeal dismissed; withdrawal of enforcement request is an immediate, non-appealable procedural act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's order to resume enforcement proceedings. The creditor argued that the court erred in ignoring a subsequent withdrawal of the enforcement request, claiming a clerical mistake regarding a debt repayment. The court ruled that withdrawing an enforcement request is a unilateral, immediate procedural act that automatically suspends the process without requiring a separate judicial decision, making it inherently non-appealable.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 43. člen 1. odstavek; ZIZ 43. člen 2. odstavek: Withdrawal of an enforcement request is a unilateral procedural act that immediately suspends the enforcement process and is non-appealable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst.
43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v
celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2.
odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To
pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto
procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek,
ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje
stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s
takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge
sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni
računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne
more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega
postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče.
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le
nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek
ustavilo.
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo upnik. Uveljavlja vse pritožbene
razloge. Predlaga, pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.
Poudarja, da je sodišče prve stopnje brez podlage ustavilo postopek.
Upnik je dne 24.8.2005 pa tudi že preje po telefonu obvestil
sodišče, da je prišlo do pomote in je dolžnica poravnala svoj dolg po
sklepu o izvršbi In 2005/118. Po pomoti pa je upnik poslal umik
izvršbe v zadevi opravilna številka I IVL 500/94, kjer pa dolg ni
poravnan in znaša 8.139.600,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 21.7.2005
dalje do plačila. Navedeno je znano tudi dolžnici, ki je z dopisom z
dne 29.9.2005 priznala, da dolguje upniku približno 8.300.000,00 SIT.
Prvostopno sodišče je preklic umika upoštevalo, zaradi česar je bil
izdan sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino. Pritožbi upnik
prilaga faks sporočilo upnika z dne 24.8.2005, kopijo preklica umika
izvršbe z dne 24.8.2005, dopis dolžnice z dne 29.9.2005 in zaslišanje
D. T., pooblaščenca upnika v zvezi s telefonskim sporočilom
sodišču o pomoti.
Pritožba ni utemeljena.
Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst.
43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v
celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2.
odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To
pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto
procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek,
ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje
stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s
takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge
sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni
računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne
more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega
postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče.
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le
nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.
Zato so nepomembne pritožbene trditve, podkrepljene sicer tudi z
ustreznimi dokazi, da je upnik takoj naslednji dan poslal sodišču
preklic izjave o umiku predloga za izvršbo oziroma že pred tem tudi
telefonično obvestil sodišče prve stopnje o preklicu umika predloga.
Tudi očitne pomote, ki so posledica zmotnega prepričanja, da je
terjatev plačana, so procesno nepopravljive zaradi opisane
nepreklicljivosti procesne izjave, kakršna je tudi umik predloga za
izvršbo. Seveda pa umik predloga za izvršbo v tem postopku nima
nobenih posledic za izvršilni postopek z izvršbo na dolžničine
nepremičnine, ki je bil izločen v poseben spis - In 2005/125, na
katerega se tudi sklicuje upnik v pritožbi.
Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali
procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je
moralo ob povedanem zavrniti pritožbo in potrditi sklep sodišča prve
stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom
ZPP ter 15. in 239. členom ZIZ).