Appeal dismissed; employer not liable for union notification in business dismissal of small employer.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je tožnika pred podajo redne odpovedi PZ iz

poslovnega razloga skladno s 1. odstavkom 84. ZDR člena pozvala,

naj sporoči, član katerega sindikata je. Čeprav je tožnik

sporočil ime sindikata, katerega član je, od tožene stranke ni

zahteval, da sindikat obvesti o nameravani odpovedi, ampak je

sporočil, da ga bo v postopku odpovedi PZ zastopal odvetnik. Zato

nezakonitosti redne odpoved PZ ni mogoče utemeljevati s tem, da

sindikat ni bil obveščen o nameravni odpovedi oz. da v postopku

redne odpovedi PZ ni sodeloval.

V postopku redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga delodajalec

delavcu ni dolžan omogočiti zagovora po 2. odstavku 83. člena

ZDR.

Manjši delodajalec pred podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega

razloga ni dolžan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod

spremenjenimi pogoji ali na drugih mestih oz. ga prekvalificirati

ali dokvalificirati.

Prednostna pravica do zaposlitve velja le v primeru odpovedi

PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ne pa tudi v

primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek tožnika na razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe

o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13.9.2004, na poziv

nazaj na delo in na priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas

od prenehanja delovnega razmerja dalje.

Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil

tožnik ter predlagal spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev

tožbenemu zahtevku v celoti, podredno pa njeno razveljavitev in

vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje. V

pritožbi je navedel, da mu tožena stranka pred podajo odpovedi

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni omogočila zagovora,

nadalje dvomi, da je sprejela sklep o ukinitvi njegovega

delovnega mesta, kajti delavci z njim niso bili niti ustno

seznanjeni. Poleg tega je navedel, da tekom postopka pred

sodiščem prve stopnje ni bilo dokazano, da gre v primeru tožene

stranke za manjšega delodajalca, število zaposlenih se namreč po

tem, ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni

spremenilo. Tožena stranka ga je s svojim ravnanjem izigrala, saj

je bil resnični razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku

njegov skaljen odnos z B., ki se ga je hotel "rešiti za vsako

ceno". V istem obdobju je tožena stranka zaposlila novega delavca

v skladišču, sicer z nižjo stopnjo strokovne izobrazbe, vendar bi

bil tožnik pripravljen to delo sprejeti, pa mu ni bilo ponudeno,

kljub temu, da je imel prednostno pravico do ponovne zaposlitve.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z

določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

l. RS, št. 36/04 - UPB2; v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti

pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7.,

8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na

pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je

ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih

bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo

dejansko stanje ter da je izpodbijana sodba materialnopravno

pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi

zaključki sodišča prve stopnje, prav tako nima pomislekov v

pravilnost same dokazne ocene izvedenih dokazov. Tožena stranka

je dne 13.9.2004 tožniku podala redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi ("Sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga" - priloga A1) po 1. alinei 1. odstavka 88.

člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02; v

nadaljevanju ZDR), pred tem ga je dne 23.8.2004 o nameravani

redni odpovedi obvestila (3. odstavek 83. člena ZDR), kar izhaja

iz predloženega "Opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o

zaposlitvi" (priloga B5), ter ga glede na določilo 1. odstavka

84. člena ZDR pozvala, naj sporoči, član katerega sindikata je. V

postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo glede obvestila

sindikatu pravilno ugotovljeno, da se tožnik na poziv ni odzval.

Navedel je sicer ime sindikata, katerega član je, ni pa zahteval

od tožene stranke, da ga o nameravani odpovedi pogodbe o

zaposlitvi obvesti. Tožnik je v odgovoru na to obvestilo napisal

le, da ga bo zastopal odvetnik ("Odgovor na dopis" z dne

26.8.2004 - priloga B6). V zgoraj navedenem "Sklepu" in

"Opozorilu" se je tožena stranka sklicevala na obstoj poslovnega

razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je bila

dolžna tekom postopka pred sodiščem prve stopnje po določilu 1.

odstavka 82. člena ZDR dokazati njegovo utemeljenost. Pritožbeno

sodišče soglaša z zaključkom iz izpodbijane sodbe, da je bil

utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku v

konkretnem primeru podan in dokazan. Navedeno potrjuje sprememba

"Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest" (priloga B7)

oziroma "Sklep direktorja tožene stranke o ukinitvi delovnega

mesta vodje skladišča iz operativnih razlogov" (priloga B11). Del

delovnih nalog tožnika na ukinjenem delovnem mestu "vodja

skladišča", za katero je bila predpisana VI. stopnja strokovne

izobrazbe, je prevzel delavec J. K. z nazivom delovnega mesta

"skladiščnik" in IV. stopnjo strokovne izobrazbe (prevzem blaga),

vodenje dokumentacije pa je prešlo na delavko L. N.. Že sodišče

prve stopnje je izčrpno obrazložilo, da lahko tožena stranka delo

kadarkoli reorganizira ter racionalizira, gre namreč za poslovne

odločitve delodajalca v okviru poslovodenja, ki niso pogojene s

postopkom spreminjanja splošnih aktov po 8. členu ZDR.

Sodišče prve stopnje je glede na gornje navedbe pravilno

odločilo, da tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o

zaposlitvi tožniku ni zagrešila kršitev, ki bi imele za posledico

njeno nezakonitost. Glede samih pritožbenih navedb tožnika pa je

pritožbeno sodišče ugotovilo, da tožena stranka pred podajo redne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu ni

dolžna omogočiti zagovora po določilu 2. odstavka 83. člena ZDR,

saj se ta uporablja le v primeru redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga in izredne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prav tako

tožena stranka ni bila dolžna tožniku vročiti sklepa o ukinitvi

njegovega delovnega mesta. Že sodišče prve stopnje je namreč

ugotovilo, da je bil tožnik o vsebini navedenega sklepa seznanjen

pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj obvestilo z dne

23.8.2004 povzema njegovo vsebino. Iz predložene povratnice je

razvidno, da ga je tožnik prejel dne 25.8.2004.

Glede nadaljnjih pritožbenih navedb tožnika, da tožena stranka

pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverila možnosti

za premestitev, pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom iz

izpodbijane sodbe, da manjšega delodajalca navedena obveznost ne

zavezuje (4. odstavek 88. člena ZDR v povezavi s 3. odstavkom

istega člena ZDR). Dejstvo, da gre v primeru tožene stranke za

manjšega delodajalca, sta na naroku za glavno obravnavo dne

8.9.2005 potrdili priči Z. Z. in R. B.; enako je razvidno iz

"Akta o sistemizaciji delovnih mest" (priloga B7). Tožena stranka

pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila dolžna

preveriti, ali ga je moč zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali

na drugih delih oziroma ga dokvalificirati za delo, ki ga

opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Pravilno je

zato stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku

niti ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno

mesto "skladiščnik", za katero je bila predpisana IV. stopnja

strokovne izobrazbe; sicer pa iz izvedenega postopka tudi izhaja,

da tožnik tega dela niti ni bil pripravljen sprejeti (izpovedba

zaslišanih prič na naroku za glavno obravnavo dne 8.9.2005 Z.

Z. in R. B.). Iz pričevanja J. K., ki se je zaposlil kot

skladiščnik pri toženi stranki, pa izhaja, da ni opravljal istega

dela kot pred njim tožnik, saj je le prevzemal blago,

dokumentacije pa ni vodil. Glede prednostne pravice do zaposlitve

(102. člen ZDR), na katero se v pritožbi sklicuje tožnik, pa

pritožbeno sodišče dodaja, da velja le za delavce v primeru

odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz

poslovnih razlogov.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti

tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je

bilo potrebno pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrniti in

potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odstavka

165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje

stroške, ki so mu nastali v pritožbenem postopku.