Appeal court reversed first instance regarding dismissal for business reasons due to employer's business decision autonomy.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu spremeni tako, da se glasi:

"Tožbeni zahtevek:

1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne

27.2.2004 se razveljavi.

Ugotovi se, da tožnici dne 15.4.2004 delovno razmerje pri toženi

stranki ni prenehalo, ampak le-to še vedno traja.

2. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji

od 16.4.2004 dalje priznati in izplačati vse pravice iz dela

vključno s plačo v znesku 280.000,00 SIT neto z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti plače v plačilo, v 8

dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v

roku 15 dni pod izvršbo,

se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka na prvi

stopnji."

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pri ukinitvi delovnega mesta gre za poslovno odločitev

delodajalca, ki ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato v

sporu glede zakonitosti podane odpovedi PZ presoja le, ali

je delodajalec upošteval zakonske določbe v zvezi z

odpovedjo PZ, ne more pa se spuščati v presojo poslovnih

odločitev delodajalca. Tožena stranka je s tem, ko je

ukinila delovno mesto "sekretarja", zaradi česar je delo

tožnice postalo nepotrebno, dokazala tudi resen in utemeljen

razlog za odpoved PZ iz poslovnih razlogov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne

27.2.2004 razveljavi in da se ugotovi, da tožnici dne 15.4.2004

delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še vedno

traja, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnico pozvati

nazaj na delo in ji od 16.4.2004 dalje priznati in izplačati vse

pravice iz dela vključno s plačo v znesku 280.000,00 SIT neto z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti plače v

plačilo, v 8 dneh pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek, ki se

nanaša na izplačilo razlike v plači za čas od 1.7.2003 do

1.4.2004 in regresa za letni dopust 2004 se zavrne. Sodišče je

tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti

stroške postopka v višini 198.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v roku 15 dni

pod izvršbo.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka, uveljavlja

vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa

naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške v zvezi s

pritožbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

sodbe sodišča druge stopnje dalje do plačila, oziroma podrejeno,

da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne

zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče

prve stopnje v izpodbijani sodbi po eni strani ugotavlja, da je

ukinitev delovnega mesta "sekretar" poslovna odločitev

delodajalca, ki naj ne bi bila podvržena sodni kontroli, vendar

po drugi strani sodišče ugotavlja, da ukinitev tega delovnega

mesta ni dovolj utemeljena. S takim stališčem se tožena stranka

ne strinja, saj v kolikor je sodišče sprejelo kot sprejemljivo

odločitev tožene stranke o drugačni notranji organizaciji dela,

bi moralo sprejeti tudi njeno odločitev, da se delovno mesto

sekretarja ukine. Ravno iz tega razloga je bila tožnici vročena

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 15.3.2004, v kateri je

navedeno, da je delovno mesto "sekretarja" ukinjeno in da je zato

prenehala potreba po delu tožnice. Odločitev o ukinitvi delovnega

mesta je tožena stranka sprejela na svoji izredni skupščini dne

16.2.2004 in temu ustrezno je spremenila tudi statut. Odločitev o

tem, ali Območno združenje potrebuje delovno mesto sekretarja je

po njenem mnenju v izključni pristojnosti območnih združenj, kar

potrjuje tudi dopis Rdečega križa Slovenije z dne 29.10.2004. V

tem dopisu je res navedeno, da ima večina območnih združenj

sekretarja, vendar iz dopisa tudi izhaja, da za vsako območje

združenja to vprašanje ureja njihov statut in organi združenja,

ki o tem odločajo samostojno. Zaradi tega je tožena stranka

mnenja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo nedvomno

poseglo v samostojnost odločitve upravljanja tožene stranke.

Sodišče je zato nepravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z

ukinitvijo delovnega mesta "sekretar" in posledično tudi

nepravilno obrazložilo utemeljene in resne razloge za redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka pritožbene navedbe

in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot

neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v

mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni

dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP,

Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) pritožbeno sodišče

ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno

dejansko stanje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in izvedenih dokazov

izhaja, da je tožena stranka dne 27.2.2004 tožnici redno

odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. odst. 1. alinee 88.

člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002),

ker je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala

potreba po delu tožnice na delovnem mestu "sekretar". Tožena

stranka je namreč na izredni skupščini območnega združenja dne

16.2.2004 sprejela odločitev, da se spremeni statut območnega

združenja in da se delovno mesto "sekretarja" ukine. Vendar ne

glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje

zaključilo, da tožena stranka v konkretnem primeru ni zadostila

zakonski dikciji 2. odst. 88. člena ZDR, ki govori o resnem in

utemeljenem razlogu v primeru redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi, saj je na podlagi izpovedi tožnice in izpovedi priče

J. K. (v spornem obdobju predsednika OZ RK) ugotovilo, da se je

obseg dela pri toženi stranki v letu 2003 celo povečal. Ob

nadaljnji ugotoviti, da iz dopisa Rdečega križa Slovenije dne

29.10.2004 tudi izhaja, da sta edini območni združenji, ki

delujeta brez sekretarja Območni združenji v K. in L., je sodišče

prve stopnje zaključilo, da vse te okoliščine kažejo, da je bila

ukinitev delovnega mesta pri toženi stranki nekoliko

nepremišljena oziroma vsaj preuranjena, kar pomeni, da tožena

stranka ni uspela dokazati resnega in utemeljenega razloga, ki bi

pogojeval odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. V

posledici tega je sodišče razveljavilo redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi tožnici iz poslovnih razlogov ter ugodilo tudi njenemu

zahtevku za reintegracijo.

Zaključek sodišča prve stopnje je materialno pravno zmoten.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev o tem, ali Območno

združenje potrebuje delovno mesto sekretarja ali ne, v izključni

pristojnosti območnih združenj, ki so pravne osebe in kot take

samostojno urejajo svojo notranjo organiziranost. Zaradi tega je

potrebno ugotoviti, da gre pri ukinitvi določenega delovnega

mesta izključno za poslovno odločitev delodajalca, ta pa v

nobenem primeru ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato pri

presoji vprašanja, ali je delodajalec delavcu zakonito odpovedal

pogodbo o zaposlitvi presoja le, ali je delodajalec upošteval vse

zakonske pogoje, ki so potrebni za odpoved pogodbe o zaposlitve,

nikakor pa se sodišče ne spušča v presojo poslovnih odločitev, ki

so izključno v pristojnosti delodajalca. Upoštevaje navedeno je

zato potrebno ugotoviti, da je tožena stranka po tem, ko je

delovno mesto "sekretarja" ukinila in je v posledici tega delovno

mesto tožnice postalo nepotrebno, s takim ravnanjem nedvomno

dokazala tudi resen in utemeljen razlog, ki je pogojeval odpoved

pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnih razlogov.

Zaradi vsega navedenega in ker je tožena stranka postopek

odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici izpeljala povsem v skladu z

določili ZDR, je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje

zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku

ugodilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke

ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu stroškovno

zavrnilo.

Tožena stranka je s pritožbo sicer uspela, vendar, ker gre za

spor o prenehanju delovnega razmerja, je ob upoštevanju 2. odst.

22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur.l.

RS št. 2/2004), ki določa, da v sporih o prenehanju delovnega

razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na

izid postopka, pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka

sama krije stroške postopka na prvi stopnji in stroške

pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo tožeče stranke ni

bil potreben, je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi tožeča

stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst.

165. člena ZPP).