Appeal dismissed; employer's dismissal from work due to fault upheld as claim not probable.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Med prejemom vabila na zagovor pred redno odpovedjo PZ iz

krivdnega razloga po 2. odstavku 83. člena in dnem, ko naj bi

tožnik podal zagovor, je bilo 7 dni, kar predstavlja primeren rok

za pripravo zagovora. Ker je pred podano redno odpovedjo PZ iz

krivdnega razloga tožena stranka tožniku podala pisno opozorilo

po 1. odstavku 83. člena ZDR, verjetnost terjatve ni izkazana.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne

odredbe, s katero je tožnik predlagal zadržanje učinkovanja redne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki jo je

tožena stranka dne 1.2.2006 podala tožniku in sicer do

pravnomočne odločitve v predmetni zadevi (1. točka izreka).

Predlagal je, da v primeru, da je redna odpoved pogodbe o

zaposlitvi že pričela učinkovati je tožena stranka dolžna v roku

48 ur od prejema sklepa tožnika kot svojega delavca prijaviti v

obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri

Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS ter zanj plačati vse

predpisane prispevke za socialno varnost (2. točka izreka). V

primeru neizvršitve začasne odredbe je predlagal plačilo denarne

kazni v znesku 1.000.000,00 SIT (3. točka izreka) ter učinkovanje

začasne odredbe do pravnomočne rešitve tega sodnega postopka (4.

točka izreka).

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz

pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določilih 338.

člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani

sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izda predlagano

začasno odredbo oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajal je, da

izpodbijani sklep nima razlogov iz katerih bi se dalo ugotoviti,

da drži trditev sodišča prve stopnje, da zaenkrat v tej fazi

postopka terjatev še ni verjetno izkazana. Tožnik je navedel tudi

pravno podlago za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne

terjatve v smislu 1. odst. 272. člena ZIZ ter izkazal kot

verjetno predpostavko, da je začasna odredba potrebna, da se

prepreči uporaba sila ali nastanek težko nadomestljive škode (2.

alinea 2. odst. 272. člena ZIZ). Na vse njegove navedbe je

sodišče le kratko odgovorilo in se ni ukvarjalo s predlagano

začasno odredbo temveč s samim tožbenim zahtevkom in z odgovorom

tožene stranke. Sodišče je pri svoji odločitvi uporabilo le

argumente tožene stranke, ki se nanašajo na njeno stališče o

tožbi in na njen odgovor na tožbo. O vseh navedbah pa bo tožnik

med postopkom podal svoja stališča in argumente. Tožnik je pred

časom dne 20.9.2005 napisal dopis Zdravniški zbornici Slovenije,

ta dopis pa je predložil kot dokaz k pritožbi. Po njegovi oceni

so ga vodilni delavci tožene stranke šikanirali in se ga

poskušali znebiti. Zoper dr. Z. je bil celo prisiljen vložiti

zasebno tožbo zaradi zaščite svoje moralne integritete. Z izdano

začasno odredbo se bo preprečil nastanek težko nadomestljive

škode, toženi stranki pa z izdajo začasne odredbe ne bi nastala

nobena škoda. Tožnik ima tri mladoletne otroke, katere mora

preživljati, mati dveh od treh otrok je v delovnem razmerju za

določen čas. Tožnik bo ostal brez dela, brez socialnega in

zdravstvenega zavarovanja in brez plače, kot edinega vira s

katerim je preživljal sebe in svoje mladoletne otroke. Vodstvo se

s tožnikom celo ni hotelo pogovarjati, do njega se je obnašalo

tudi podcenjevalno. Tožniku ni bil dan niti 8 dnevni rok za

pripravo zagovora (med 9.1.2006 in 17.1.2006 je le 7 dni). Tožnik

je svojo odsotnost od januarja do aprila 2006 pravočasno

opravičeval. Predlagal je, da se zaslišijo vsi tisti, ki so

podpisani pod "pritožbo na spremembe v reorganizaciji na oddelku

E 4" in niti eden izmed podpisanih pacientov ne bo potrdil

zatrjevanj tožene stranke.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo zoper sklep in v

celoti prerekala tožnikove pritožbene navedbe ter predlagala, da

pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in mu

naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila. Tožnik v svoji

pritožbi zoper sklep navaja povsem nova dejstva in predlaga nove

dokaze, ki jih v predlogu z začasno odredbo ni predlagal oz.

navedel. Prav tako tožnik v pritožbi izdajo začasne odredbe

utemeljuje s tem, da tožena stranka ne bi utrpela hujših

neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje nastale tožniku,

kar pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, saj je tožnik

izdajo začasne odredbe v predlogu utemeljeval s potrebo, da se

prepreči uporaba sile in nenadomestljive škode. Njegove

pritožbene navedbe v zvezi z nenadomestljivo škodo pa so zgolj

pavšalne. Tožena stranka je tožnika v skladu s 1. odst. 83. člena

Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) pisno

opozorila na izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti, nato ga je

v skladu z 2. odst. 83. člena ZDR pravilno pisno povabila na

zagovor, ki se ga tožnik ni udeležil in svojega izostanka tudi ni

pravočasno opravičil. Tožena stranka je pridobila tudi mnenje

zdravnikov v zvezi s tožnikovimi kršitvami in nato tožniku podala

redno odpoved iz krivdnih razlogov. Tožnik tudi sam s sabo

prihaja v nasprotje, saj po eni strani trdi, da je bil s

selitvijo seznanjen že dne 27.5.2005, po drugi strani pa, da o

selitvi sploh ni bil obveščen (kar je seveda nesmisel), kar kaže

na to, da so njegove navedbe o neutemeljenosti odpovedi povsem

neutemeljene. Da tožnik ni spoštoval navodila delodajalca o tem,

da naj se zglasi pri predstojnici Centra za izvenbolnišnično

psihiatrijo, pa jasno izhaja iz vseh njegovih dosedanjih navedb.

Tožena stranka je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je

po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz

2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS,

št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno

uporabo materialnega prava.

Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni

storilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka na katere

pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in

popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno

pravo.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 -

ZDSS-1) v 43. členu določa, da med postopkom lahko sodišče tudi

po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se

prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Na

podlagi 4. odst. 43. člena ZDSS-1 pa se začasne odredbe izdajajo

po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu

drugače določeno.

Tožnik je podal predlog za začasno odredbo za zavarovanje

nedenarne terjatve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št.

51/98 s sprem. - ZIZ) v 272. členu določa pogoje za izdajo

začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da

sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če

izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo

terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati

tudi eno od naslednjih predpostavk:

- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej

otežena;

- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali

nastanek težko nadomestljive škode;

- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka

izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih

posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale

upniku.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka

tožniku dne 9.1.2006 podala obdolžitev pred redno odpovedjo

pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in ga vabila tudi na

zagovor za dne 17.1.2006 ob 11.00 uri. Tožnik se zagovora ni

udeležil, tožena stranka pa mu je nato dne 1.2.2004 podala redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov s 30 dnevnim

odpovednim rokom. Tožena stranka je tožnika pred podajo redne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožnika pisno

opozorila na izpolnjevanje obveznosti po določilih 1. odst. 83.

člena ZDR. Tožniku je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe

o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na podlagi 3. alinee 1. odst.

88. člena ZDR in sicer iz razloga, ker je tožnik izrecno zavrnil

navodila nadrejenih, samovoljno oviral selitev oddelka E 4, ob

začetku izrednega strokovnega nadzora izrecno zavrnil predajo

zdravstvene dokumentacije in se kar dvajsetkrat ni udeležil

obveznih zdravniških sestankov.

Pritožbeni ugovor tožnika, da izpodbijani sklep nima razlogov o

tem, da terjatev ni verjetno izkazana ter, da se sodišče ni

spuščalo v vsebinske predlagane razloge s strani tožnika, ni

utemeljen. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno in

nedvoumno obrazložilo svoje stališče, da tožnik zaenkrat v tej

fazi postopka še ni izkazal, da je njegova terjatev verjetno

izkazana. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče v celoti

strinja. V primeru, da sodišče ugotovi, da verjetnost terjatve ni

izkazana, ni potrebno odločati o nadaljnjih zakonskih

predpostavkah po določilih 2. odst. 272. člena ZIZ. Kot izhaja iz

predloženega spisa, je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe,

da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive

škode. V pritožbi pa tožnik navaja nova dejstva in predlaga nove

dokaze (predloženi dokazi od A 6 - A 17), ki pa jih v predlogu za

izdajo začasne odredbe ni predlagal oz. navedel. Tako gre za

pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče na podlagi 337. člena

ZPP ne sme upoštevati. Navedene predložene dokaze pa bo seveda

sodišče obravnavalo in upoštevalo v rednem kontradiktornem

postopku, ko bo odločalo o glavni stvari. Prav tako pritožbena

navedba, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom

postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih

posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale

upniku, predstavlja pritožbeno novoto. V zvezi z očitki tožnika,

da tožena stranka tožniku ni zagotovila primernega roka za

pripravo zagovora, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sedem dni

od prejema vabila na zagovor do datuma zagovora vsekakor primeren

rok, ki je tožniku omogočal, da se pripravi na zagovor v zvezi z

očitanimi mu kršitvami. Ob navedenem pa pritožbeno sodišče

ugotavlja, da se tožnik ni udeležil zagovora, niti svoje

odsotnosti pravočasno opravičil, prav tako pa tožene stranke ni

zaprosil za preložitev zagovora.

Pritožbeno sodišče je vpogledalo tudi v spis opr. št. I Pd

19/2006, v katerem vodi tožnik spor v zvezi s prerazporeditvijo

in v katerem je pritožbeno sodišče v zadevi opr. št. Pdp

97/2006-3 potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je

zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje

izvršitve odločitve strokovnega direktorja tožene stranke o

razporeditvi tožnika na opravljanje del in nalog na delovnem

mestu psihiatra specialista v okviru strokovne organizacijske

enote Center za izvenbolnišnično psihiatrijo Psihiatrične klinike

ter tudi zavrnilo predlog da se tožniku omogoči opravljanje dela

po pogodbi o zaposlitvi do pravnomočnosti. Ker tožnik s

predlagano začasno odredbo v zadevi opr. št. Pdp 97/2006-3 ni

uspel, je njegovo sklicevanje na zadevo opr. št. I Pd 19/2006

brezpredmetno.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot

neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje,

za kar je imelo pravno podlago v določilu 2. točke 365. člena

ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije

svoje stroške pritožbenega postopka, saj njen odgovor na pritožbo

zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni v

ničemer prispeval k rešitvi predmetnega postopka. Odločitev o

pritožbenih stroških postopka temelji na določilu 165. člena ZPP.