Appeal allowed: Employer may terminate for fault during probation offer period if original contract remains valid.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance judgment regarding the legality of the termination. The employer had terminated the employee for fault while simultaneously offering a new contract with a 30-day acceptance period. The court held that the original contract remained valid during this window, allowing the employer to terminate for fault if the employee breached its terms. Consequently, the first-instance court erred by failing to assess the validity of the fault-based termination.
Legislator headnote
AI generated90. člen ZDR; 92. člen ZDR; 88. člen ZDR; 111. člen ZDR: When an employer terminates a contract for fault while offering a new contract with a 30-day acceptance period, the original contract remains valid, permitting the employer to terminate for fault if the employee breaches obligations during that window.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v
točki 1, 2, 3, 4, 6 in 7 izreka in se v tem obsegu zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če delodajalec delavcu poda odpoved PZ s ponudbo nove, v
30-dnevnem roku, ki ga ima delavec na voljo, da se izjasni o
sklenitvi nove PZ, odpovedana PZ še velja. Če v tem času
delavec krši določbe odpovedane PZ, mu delodajalec lahko
poda redno odpoved PZ iz krivdnega razloga.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 9.7.2003,
s katero je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o
zaposlitvi neveljavna in nezakonita in ugotovilo, da tožeči
stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne
11.8.2003, ampak ji še vedno traja z vsemi pravicami iz delovnega
razmerja, in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od tega
dne dalje vzpostaviti delovno razmerje po ponujeni pogodbi o
zaposlitvi za nedoločen čas z dne 10.6.2003 za delovno mesto
referent za podporna dela pri posebnih projektih oziroma za drugo
delovno mesto, ki je uvrščeno v VII. tarifni razred ter ji od
dneva prenehanja delovnega razmerja do ponovne vzpostavitve
delovnega razmerja priznati vse pravice, ki iz tega izhajajo in
ji vpisati v delovno knjižico delovno dobo za obdobje od
11.8.2003 dalje do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja.
Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki
obračunati bruto plačo in razliko v plači za obdobje od 12.8.2003
do 31.8.2004 v zneskih in z njihovo zapadlostjo, razvidnih iz
izreka sodbe sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo, da
je dolžna tožeči stranki obračunati regres za leto 2004 v znesku
182.162,00 SIT in izplačati neto znesek 135.291,00 SIT skupaj z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2004 dalje do plačila.
Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek v 3. in 4. točki, in kar
zahteva tožnica drugače po 4. točki podrednega tožbenega zahtevka
glede izplačila v bodoče zapadlih neto zneskov brez časovne
omejitvi, po 2. točki primarni zahtevka glede ugotovitve, da ji
delovno razmerje ni prenehalo 10.8.2003 in 3. točki podrednega
zahtevka glede vzpostavitve delovnega razmerja 10.8.2003. Toženi
stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške
postopka v višini 191.862,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od dneva odločitve sodišča prve stopnje do plačila, vse
v 8-ih dneh pod izvršbo.
Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku
pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in
pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča
prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma
podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje
v novo odločanje. Tožena stranka se ne strinja z zaključkom
sodišča prve stopnje, da je bila odpoved tožeči stranki iz
krivdnega razloga nezakonita. Tožnica je potem, ko ji je bila
pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, vztrajno
kršila osnovna določila delovnopravnega razmerja in kljub
opozorilu in pozivu tožene stranke, da ji bo pogodba o zaposlitvi
odpovedana in naj izostanek, v kolikor se na delo ne namerava
vrniti, vsaj opraviči, tega ni storila. V času odpovednega roka
so tožnico še zavezovali delovnopravne pravice in obveznosti iz
delovnega razmerja in je bila še nadalje dolžna izvrševati
delovne obveznosti na mestu, za katero je sklenila pogodbo o
zaposlitvi, ki je bila odpovedana, delodajalec pa je bil ta čas
dolžan plačevati za dogovorjeno delo plačilo. Tožeča stranka je
samovoljno kršila svoje obveznosti, saj brez obvestila ni več
prihajala na delo. Tožena stranka zato meni, da mora biti
delodajalcu kljub dani odpovedi še vedno dana možnost, da na
kršitev delavca ustrezno reagira.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve
stopnje v delu, v katerem tožena stranka ni uspela, v okviru
pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo
materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka,
kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem
postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Pri navedenem
preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo
absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi
pritožbeno sodišče, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje, da
pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, v
posledici česar tudi ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.
V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje
presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
krivdnega razloga, ki jo je tožeča stranka toženi stranki podala
v času, ko je tekel 30-dnevni rok, ko je bila tožnici odpovedana
pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji je bila ponujena
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v katerem bi se morala
izjaviti, ali sprejema ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, kot je
to določeno v 2. odstavku 90. člena Zakona o delovnih razmerjih
(ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002) oziroma je tekel odpovedni rok po
1. alinei 2. odstavka 92. člena ZDR, v kolikor tožnica ne bi
sprejela ponujene pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnica v času
pred začetkom teka odpovednega roka (93. člen ZDR) in v času teka
odpovednega roka, po stališču tožene stranke neupravičeno
izostala z dela, je le-ta izvedla postopek redne odpovedi pogodbe
o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Sodišče prve stopnje se je
postavilo na stališče, da delodajalec, v času, ko teče odpovedni
rok, delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz drugega
razloga, zaradi česar je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o
zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Obenem je sodišče
prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnica imela namen sprejeti
ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar je toženi
stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki vzpostaviti delovno
razmerje po ponujeni pogodbi o zaposlitvi oziroma drugo delovno
mesto, uvrščeno v VII. tafirni razred.
Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da
delavcu v času odpovednega roka ni mogoče odpovedati pogodbe o
zaposlitvi iz drugega razloga, ker je pogodba o zaposlitvi že
odpovedana. V konkretnem primeru je potrebno ugotoviti, da gre za
specifičen primer, ko je bila pogodba o zaposlitvi tožnici iz
krivdnega razloga odpovedana v 30-dnevnem roku, v katerem se je
tožnica imela možnost izjaviti ali sprejema novo pogodbo o
zaposlitvi, ta rok pa je soupadal tudi z odpovednim rokom v
primeru, da tožnica nove pogodbe o zaposlitvi ne sprejme. V tem
času je bila še v veljavi odpovedana pogodba o zaposlitvi, ki sta
jo morala tako tožnica kot delavka, kot tožena kot delodajalec
izvrševati, kar tudi pomeni, da je tožnica kot delavka imela
obveznost prihajati na delo oziroma delodajalca obvestiti o
razlogu odsotnosti. Ker pogodbena določila še veljajo, ima po
stališču pritožbenega sodišča delodajalec tudi možnost v času
30-dnevnega roka, v katerem ima delavec možnost izjaviti se o
sklenitvi nove ponujene pogodbe o zaposlitvi oziroma v času
odpovednega roka odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga
kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja po
3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR oziroma izredno odpovedati
pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delavca,
določenih v 111. členu ZDR.
Sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča
sploh ni presojalo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz krivdnega razloga po vsebini. Zaradi navedenega je
moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi in
sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, da bo sodišče prve
stopnje v novem postopku po izvedbi predlaganih dokazov o
zahtevku v zvezi z zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
krivdnih razlogov in posledičnimi zahtevki ponovno razsodilo.
Pritožbeno sodišče je razveljavilo tudi odločitev o stroških
postopka, saj so ti vezani na uspeh v sporu. Za svojo odločitev
je imelo podlago v določbi 355. člena ZPP.