Court allows court fee waiver when average family income does not exceed minimum wage.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance decision to grant the plaintiff's request for exemption from court fees. The plaintiff argued that paying fees would threaten their financial survival, while the lower court incorrectly used the guaranteed minimum wage as the sole income threshold. The court held that the Free Legal Aid Act requires using the minimum wage standard, and since the family's average income fell below this limit, the fee waiver was properly granted.
Legislator headnote
AI generatedZST 1. odst. 13. člena; ZBPP 2. odst. 13. člena: When the Free Legal Aid Act defines the threshold for fee exemption as income not exceeding the minimum wage, courts must apply this standard rather than the guaranteed minimum wage to determine if a party's financial situation is threatened.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
predlogu za oprostitev sodnih taks ugodi.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene
stroške postopka v višini 16.764,00 SIT.
[JEDRO]
ZST v 1. odstavku 13. člena ne definira kriterijev za oprostitev
plačila sodnih taks, ampak določa le, da se stranko oprosti
plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana
sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski
člani". Ker ZBPP določa, da se šteje, da bi bilo socialno stanje
prosilca in njegove družine zaradi stroškov postopka ogroženo, če
mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana
družine ne presega višine minimalne plače, je potrebno tudi pri
presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks
upoštevati ta kriterij. Zato so podani pogoji za oprostitev
plačila sodnih taks, če dohodek stranke oz. povprečni dohodek na
družinskega člana stranke (prosilca) ne presega višine minimalne
plače in ne le v primeru, če ne presega zneska zajamčene plače.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog
tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.
Tožnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh
razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču
predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in
v zadevi odloči tako, da predlogu tožnice za oprostitev plačila
sodnih taks ugodi.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je
po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega
postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.
RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP in na
pravilno uporabo materialnega prava.
Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni
storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in na
katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je tudi
pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je zmotno
uporabilo materialno pravo.
Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo
tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks iz razloga,
ker je ugotovilo, da povprečni dohodek na družinskega člana znaša
94.311,00 SIT bruto, kar daleč presega znesek zajamčene plače, ki
od avgusta 2005 dalje znaša 55.853,00 SIT bruto (Ur. l. RS št.
70/2004). Zajamčena plača po 1. in 2. členu Zakona o zajamčenih
plačah pa zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
Podatek o zajamčeni plači se upošteva kot osnova za vstopni
cenzus za pridobitev ali odmero določenih pravic na področju
socialnega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti, zato
je primeren tudi kot kriterij pri oprostitvi plačila sodnih taks.
Zakon o sodnih taksah (Ur.l. RS št. 1/90 s sprem. - ZST) v 1.
odst. 13. člena določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti
plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno
zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se
preživljajo njeni družinski člani. Po 3. odst. istega člena izda
sodišče sklep o oprostitvi na predlog stranke. ZST konkretno ne
operacionalizira kriterija iz 1. odst. 13. člena in gre tako za
pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče.
Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS št. 48/2000 - ZBPP) v
2. odst. 13. člena določa, da se šteje, da bi bilo socialno
stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega
postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek)
oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni
dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z
zakonom, ki ureja minimalno plačo, kar pa trenutno znaša
122.600,00 SIT bruto. Tako je bilo potrebno kot pravni standard
upoštevati določila ZBPP in ne Zakona o zajamčenih plačah.
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje znaša povprečni
dohodek na družinskega člana 94.311,00 SIT bruto, kar je dejansko
manj kot znaša trenutno minimalna plača v višini 122.600,00 SIT
bruto. Tako je tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks
utemeljen, saj ob dejstvu, da sta dva otroka šolajoča in plača
tožnice in njenega moža ne presega minimalno plačo, je bilo
potrebno tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks
ugoditi.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo
in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. odst.
365. člena ZPP spremenilo tako, da je tožničinemu predlogu za
oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.
Tožnica je priglasila pritožbene stroške postopka. Ker je v
pritožbenem postopku uspela, je upravičena do plačila stroškov
postopka. Pritožbeno sodišče ji je priznalo 125 točk za pritožbo
in 2 točki za administrativne stroške, kar skupaj znaša skupa 127
točk. Ostalih priglašenih stroškov postopka pritožbeno sodišče ni
priznalo, saj je ocenilo, da ne gre za potrebne stroške po
določilih 155. člena ZPP. Upoštevaje višino Odvetniške tarife
110,00 SIT (Ur. l. RS št. 67/03 - OT), tako nagrada za zastopanje
po odvetniku znaša 13.970,00 SIT in ob upoštevanju 20% DDV
znašajo potrebni stroški pritožbenega postopka 16.764,00 SIT, kar
je tožena stranka dolžna povrniti tožnici. Odločitev o
pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 2. odst. 165.
člena ZPP v povezavi s 155. členom ZPP.