Appeal dismissed; professional driver's drunk driving constitutes gross negligence justifying immediate contract termination.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Če poklicni voznik pred službeno vožnjo uživa alkoholne pijače in

je v času vožnje vinjen, ravna hudo malomarno, saj se zaveda

posledic svojega ravnanaja (prepoved vožnje s strani policije,

ogrožanje ostalih udeležencev v prometu), s čimer je podana hujša

kršitev PZ. Zaradi nespoštovanja predpisov o varnosti cestnega

promata in povzročitve materialne in moralne škode toženi

stranki, je bil izkazan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da

delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka

odpovednega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek tožnika, v katerem je predlagal, da se izredna odpoved

pogodbe o zaposlitvi št. 35/2004 z dne 15.12.2004, ki jo je

izdala tožena stranka, razveljavi. Poleg tega je zavrnilo tožbeni

zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo

2.12.2004 in da ima tožnik pri toženi stranki sklenjeno delovno

razmerje za nedoločen čas. Nadalje je zavrnilo tudi tožbeni

zahtevek tožnika, ki se je nanašal na reintegracijo in na

izplačilo vtoževane plače.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi

ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku

tožnika v celoti ugodi oz. podrejeno, da jo razveljavi in vrne

zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da

mu ni bil omogočen zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o

zaposlitvi, zaradi česar je ta izredna odpoved pogodbe o

zaposlitvi nezakonita. Tožnik se je v zvezi z vabilom na

zaslišanje za 14.12.2004 pravočasno opravičil. 14. 12. in

15.12.2004 je imel tožnik preiskave v Ljubljani in zato je

sporočil toženi stranki, da se zaslišanja ne bo mogel udeležiti.

Od 6.12.2004 je bil tudi v bolniškem staležu, s čimer je bila

tožena stranka nedvoumno seznanjena. Tožena stranka je navajala,

da naj bi tožniku dala možnost podaje pisnega zagovora do

15.12.2004 do 8.00 ure. Ob zdravstvenih težavah tožnika bi bilo

vsekakor pričakovati, da bi mu tožena stranka omogočila daljši

rok za podajo zagovora, še zlasti glede na to, da je bil tožnik v

bolniškem staležu. Tožena stranka pri odločanju o izredni

odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela oprijemljivih dokazov, ki

bi izkazovali zatrjevano tožnikovo kršitev pogodbenih obveznosti

v Nemčiji. Te dokaze je namreč pridobila šele naknadno. Tudi

izjavi Š. I. in S. H. sta bili pridobljeni šele po vložitvi

tožbe. Sodišče je neutemeljeno sledilo izpovedbi priče G. M., ki

ni verodostojna priča, saj je ona vodila postopek izredne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku se očita, da naj bi vozil

pod vplivom alkohola, vendar pa to ne pomeni, da mu je mogoče

očitati hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz hude

malomarnosti. Tožnik do navedenega dogodka ni bil nikoli v

disciplinskem postopku, zato bi mu tožena stranka lahko izrekla

zgolj opozorilo pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem

preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev

določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2.

odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno

dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in

pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz

obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je izvedlo

vse potrebne dokaze in jih tudi ustrezno dokazno ocenilo, zato

pritožbeno sodišče v pravilnost dokazne ocene izvedenih dokazov

nima pomislekov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločilna

dejstva in na podlagi tega utemeljeno zaključilo, da je tožnikov

tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi, posledično pa tudi zahtevek, ki se je nanašal na

reintegracijo in reparacijo, neutemeljen.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik huje

kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja iz hude

malomarnosti s tem, ko je dne 2.12.2004 kot poklicni voznik v

Nemčiji vozil tovorno vozilo pod vplivom alkohola. Vožnja pod

vplivom alkohola tudi po stališču pritožbenega sodišča

predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, storjeno iz hude

malomarnosti, zaradi česar je bil podan resen in utemeljen razlog

za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz dokaznega postopka je

namreč razvidno, da je tožniku nemška policija prepovedala vožnjo

s tovornim vozilom, ker je vozil pod vplivom alkohola, zaradi

česar svoje delovne obveznosti (prevoz blaga na namembni kraj) ni

mogel opraviti. Iz tega razloga je tožena stranka morala v

Nemčijo poslati drugega voznika, ki je opravil tožnikovo delo.

Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila

izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v skladu

z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št.

42/2002). Tako je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožena

stranka tožnika vabila na zagovor za dan 14.12.2004. Vabilo na

zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo, iz katere jasno izhaja,

katero hujšo kršitev pogodbene obveznosti naj bi tožnik storil in

na kakšen način, je tožena stranka tožniku vročila 8.12.2004 (B

7). Ker se je tožnik na dan razpisane obravnave, na kateri naj bi

podal svoj zagovor toženi stranki, opravičil, da se zaradi

zdravstvenih težav te obravnave ne more udeležiti, je sodišče

prve stopnje na podlagi izpovedbe priče M. G. utemeljeno

zaključilo, da je tožena stranka tožniku omogočila podajo

zagovora tudi naslednji dan, 15.12.2004 ob 8.00 uri. To sicer

izhaja tudi iz zaznamka, ki ga je navedena priča zabeležila na

pisni obdolžitvi z vabilom na zagovor (B 7). Tožnik se vabilu na

zagovor ni odzval iz neupravičenih razlogov. Iz dokazil, ki jih

je v spis vložil tožnik (A 1, A 2), iz katerih izhaja, da je bil

tožnik tako 14.12.2004 kot tudi 15.12.2004 na obisku pri

zdravniku, je razvidno, da se je obisk tožnika pri zdravniku dne

14.12.2004 začel ob 11.04 uri, 15.12.2004 pa ob 14.25 uri. Ker je

bil tožnik 14.12.2004 vabljen na zagovor ob 9.00 uri, 15.12.2004

pa celo ob 8.00 uri, bi tudi po stališču pritožbenega sodišča

imel dovolj časa, da bi se tega zagovora lahko udeležil. Ob tem

ne gre prezreti tega, da se je tožnik za obisk pri zdravniku dne

14.12.2004 odločil sam, saj tega dne pri zdravniku ni bil

naročen. Poleg tega iz navedenih obvestil zdravnika (A 1, A 2) ne

izhaja, da bi se tožnik zaradi zdravstvenih težav ne mogel

udeležiti zagovora pri toženi stranki.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožnika, da tožena

stranka pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela

oprijemljivih dokazov za očitano hujšo kršitev pogodbene

obveznosti tožnika. Tako je že iz poročila P. P. z dne 3.12.2004

(B 4) razvidno, da ga je 2.12.2004 ob 19.00 uri poklical tožnik

in mu povedal, da so mu pri kontroli v Nemčiji odkrili alkohol.

Iz navedenega poročila je nadalje razvidno, da je tožnik kazen

poravnal na kraju dogodka, P. P. pa je organiziral prevoz drugega

voznika za tožnikovo zamenjavo, saj je bilo tožniku ob kontroli

vinjenosti odvzeto vozniško dovoljenje, blago pa je moralo biti

pri kupcu že 3.12.2004. Po stališču pritožbenega sodišča je lahko

tožena stranka že na podlagi navedenega dokaza pričela in izvedla

postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožnika, da mu ni mogoče

očitati hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz hude

malomarnosti. Prav gotovo je potrebno vožnjo poklicnega voznika

tovornega vozila pod vplivom alkohola, pri katerem se tudi po

izpovedbi tožnika zahteva popolna odsotnost alkohola v krvi (pri

tožniku pa je bila ugotovljena prisotnost alkohola v krvi v

višini 1,1 promila, po podatkih iz mandatne kazni (B 11) pa celo

1,39 promila) opredeliti kot hujšo kršitev pogodbene obveznosti

iz hude malomarnosti, kar vse je sicer obrazložilo v izpodbijani

sodbi že sodišče prve stopnje. Če poklicni voznik pred vožnjo, ki

jo mora opraviti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, uživa alkoholne

pijače, zaradi česar je pri njem v času vožnje ugotovljena

vinjenost, ravna hudo malomarno, saj se prav gotovo zaveda

posledic takšnega svojega ravnanja (možnost prepovedi

nadaljevanja vožnje s strani policije, ogrožanje ljudi in

premoženja) s tem pa huje krši obveznosti iz pogodbe o

zaposlitvi. Iz obrazložitve izpodbijane izredne odpovedi pogodbe

o zaposlitvi pa je mogoče razbrati tudi druge okoliščine in

interese obeh pogodbenih strank zaradi katerih ni bilo mogoče

nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega

roka(nespoštovanje predpisov Zakona o varnosti cestnega prometa,

povzročitev materialne škode toženi stranki, povzročitev moralne

škode toženi stranki v tujini).

Ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v okviru

15 dnevnega prekluzivnega roka iz 1. odst. 110. čl. ZDR, ker so

za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajali vsi zakonsko

predvideni razlogi in ker je bil tožniku omogočen zagovor, ki pa

se ga iz razlogov, ki niso opravičljive narave, ni udeležil, je

pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in

potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj niso bili

podani niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP).

Ob koncu pritožbeno sodišče še dodaja, da je sicer iz tožnikovega

tožbenega zahtevka razvidno, da le ta vtožuje ugotovitev, da mu

delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z 2.12.2004 in

priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja po navedenem datumu.

Tožnik pa ni predložil nikakršnega dokaza, iz katerega bi bilo

moč zaključiti, da naj bi izpodbijana izredna odpoved pogodbe o

zaposlitvi pričela učinkovati že 2.12.2004. Iz sporne izredne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2004 (A 3) tudi ne

izhaja, da bi le-ta pričela učinkovati še preden bi bila vročena

tožniku. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč prične

učinkovati šele z naslednjim dnem po vročitvi delavcu.