Appeal dismissed; employee entitled to combined statutory and collective agreement severance damages.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča

prve stopnje.

[JEDRO]

V SKPGg je določen minimum pravic, ki morajo biti zagotovljene

delavcu. KP dejavnosti, podjetniška KP ali individualna PZ lahko

določijo tudi drugačne pravice, ki pa ne smejo biti manjše, kot

jih določa SKPGd. KP za dejavnost trgovine v 29. členu določa,

da ima delavec pravico do pogodbene kazni v primeru, da mu je

delovno razmerje nezakonito prenehalo zaradi opustitve zakonsko

predpisanih postopkov. Ta pravica je drugačna od pravice do

pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja

po 28. členu SKPGd. Kombinacija obeh pravic tako pomeni, da

delavcu v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja

pripada pogodbena kazen v višini treh povprečnih plač po 28.

členu SKPGd, v primeru, da je do nezakonitosti v postopku

odpovedi PZ prišlo zaradi opustitve zakonsko predpisanih

postopkov, pa delavcu pripada celo pet povprečnih plač po

29. členu KP za dejavnost trgovine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo

toženi stranki, da tožniku izplača 357.648,33 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 12.5.2005 do plačila, ter mu povrne stroške

postopka v znesku 131.490,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 22.2.2006 do plačila.

Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja

vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004).

Navaja, da tožnik ni upravičen do plačila pogodbene kazni po

Splošni kolektivni pogodbi in ne po panožni, saj bi bila tožena

stranka zavezana k plačilu pogodbene kazni le, če bi bila

ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga

opustitve zakonsko določenih postopkov. Sodišče prve stopnje bi

moralo opraviti poizvedbe pri komisiji za razlago kolektivne

pogodbe, ki je edina pristojna za pojasnjevanje posameznih pojmov

iz kolektivne pogodbe. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo

določbe postopka, saj ni vestno raziskalo in presodilo vseh

dejstev. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v

mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je tudi po uradni dolžnosti

pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350.

člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni vestno in skrbno

presodilo vseh dejstev, kar naj bi po njenem predstavljalo

bistveno kršitev določb postopka. Pritožba ima verjetno v mislih

vestno in skrbno presojo vseh dokazov (8. člen ZPP), s čimer v

bistvu očita sodišču prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko

stanje; zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

pa se zamudna sodba ne sme izpodbijati (2. odstavek 338. člena

ZPP). Očita mu tudi napačno uporabo materialnega prava, ker naj

bi se sodišče prve stopnje ne obrnilo na Komisijo za razlago KP

dejavnosti, ki naj bi bila edino pristojna za pojasnitev pojmov

iz KP dejavnosti. Prvenstveno je treba poudariti, da je uporaba

materialnega prava stvar sodišča, ki v nobenem primeru ni dolžno

opravljati poizvedb pri Komisiji. Sodišče samo razlaga pravo.

Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo na podlagi 1.

odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004), ker tožena stranka, čeprav

pravilno vabljena, ni pristopila na poravnalni narok in prvi

narok za glavno obravnavo.

Tožnik je zahteval plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite

odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer na podlagi 28. člena

Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd,

Ur.l. RS št. 40/97), po katerem pripada delavcu v primeru

nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pogodbena kazen v

višini njegovih treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih. S

pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje opr. št. Pd 32/2003

(potrjena s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 215/2004) je

bilo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku

nezakonita, kar pomeni, da je pogoj za izplačilo pogodbene kazni

po citirani določbi SKPGd izpolnjen. Pritožba zato nima prav, da

tožnik do pogodbene kazni po SKPGd ni upravičen. V SKPGd je

namreč določen minimum pravic, ki morajo biti vsakemu delavcu

zagotovljene. Kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške

kolektivne pogodbe ali individualne pogodbe o zaposlitvi pa lahko

določijo tudi drugačne pravice, s tem, da te ne morejo biti

manjše od tistih, ki jih določa SKPGd. V konkretnem primeru

Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine (KP dejavnosti, Ur.l. RS

št. 19/98) v 29. členu določa pravico do pogodbene kazni delavcu,

ki mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi opustitve

zakonsko predpisanih postopkov. To je drugačna pravica od tiste,

ki je določena v SKPGd. Kombinacija obeh pravic - iz SKPGd in KP

dejavnosti pa pomeni, da delavcu v vsakem primeru nezakonitega

prenehanja delovnega razmerja pripada pogodbena kazen v višini

treh povprečnih plač po 28. členu SKPGd, v primeru, da je

nezakonitost posledica opustitve zakonsko predpisanih postopkov,

pa mu pripada celo pet povprečnih plač po 29. členu KP

dejavnosti.

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani zamudni sodbi pravilno

oprlo na določbo 28. člena SKPGd in tudi obrazložilo, da tožnik

ne vtožuje pogodbene kazni po 29. členu KP dejavnosti. Zato je

pritožba tožene stranke neutemeljena.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na

katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo

potrebno pritožbo zavrniti in potrditi zamudno sodbo sodišča prve

stopnje.