Slovenian Supreme Court dismisses appeal against penalty for court defamation as appeal against non-final ruling is inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's appeal against a fine imposed for defaming the court. The lower court had convicted the defendant under the Civil Procedure Act, but the defendant argued the appeal was valid. The court ruled that a penalty ruling does not terminate the proceedings, making an appeal against it legally inadmissible under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) pr. 382, 389, 400: Appeal against a penalty ruling for court defamation is inadmissible because such a ruling does not conclude the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Sklep o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča (prvi odstavek 110. člena ZPP) ni sklep, s katerim bi se končal pravdni postopek. Toženec je potemtakem vložil revizijo proti odločbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti, kar pomeni, da je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP), zaradi česar jo je bilo potrebno zavreči (prvi odstavek tega člena).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom kaznovalo toženca z denarno kaznijo zaradi žalitve sodišča. Toženčevo pritožbo proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Proti tema sklepoma vlaga toženec revizijo.
Revizija ni dovoljena.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) dovoljuje revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji (prvi odstavek 382. člena ZPP), pa tudi proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). Sklep o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča (prvi odstavek 110. člena ZPP) ni sklep, s katerim bi se končal pravdni postopek. Toženec je potemtakem vložil revizijo proti odločbi, proti kateri je po zakonu ni mogoče vložiti, kar pomeni, da je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP), zaradi česar jo je bilo potrebno zavreči (prvi odstavek tega člena).