Appeal allowed; dismissal of termination requires proof of ceased need for work under contract conditions.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje.

[JEDRO]

Ker 1. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR kot poslovni razlog za

redno odpoved PZ določa prenehanje potreb po opravljanju

določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi

razlogov na strani delodajalca (ekonomskih, organizacijskih,

tehnoloških, struktrurnih ali podobnih), za presojo

utemeljenosti odpovednega razloga ne zadošča zgolj

ugotovitev, da na strani delodajalca obstaja kateri izmed

naštetih razlogov, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je

zaradi tega prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji

iz pogodbe o zaposlitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da

se prekliče obvestilo z dne 25.8.2004 ter sklep o ponudbi

sklenitve nove pogodbe in pogodba o zaposlitvi z dne 26.8.2004,

ter da se uveljavi pogodbo o zaposlitvi z dne 25.5.2004 pod opr.

št. 02/1-1113/3 (1. odstavek izreka sodbe). Odločilo je še, da

tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka (2. odstavek

izreka sodbe), ter da tudi tožena stranka trpi sama svoje stroške

postopka (3. odstavek izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo, razen glede odločitve o stroških postopka,

se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1.

točke 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št.

26/99 - 2/2004). Navaja, da na narokih ni bil enakopravno

obravnavan, da mu sodišče ni dovolilo postavljati vprašanj in

razpravljati o dejstvih in utemeljitvah dokazov iz tožbe. Tako je

kršilo 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, pa tudi 14. točko 2.

odstavka 339. člena ZPP zaradi nejasnih razlogov o odločilnih

dejstvih ter o vsebini listin ali zapisnikov. Ker sodišče prve

stopnje njegovih dejstev, trditev in dokaznih listin ni

upoštevalo, je podana zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega

stanja. Tožena stranka ni imela pogojev, da pristopi k sanaciji,

saj ni imela urejenih aktov. Tožena stranka je bistveno kršila

določbe pravdnega postopka, ko mu je nezakonito odpovedala

pogodbo št. 2125 z dne 30.6.1991. Tožena stranka je kršila Zakon

o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002), ker njeni

interni akti niso bili usklajeni s tem zakonom. Sodišče prve

stopnje je napačno ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v

skladu s predpisi in zakoni. Tožena stranka se spreneveda, da je

prišlo zaradi reorganizacije in spremenjene sistemizacije

delovnih mest do prekinitve delovnega razmerja vnaprej določeni

strukturi delavca, tožnika pa naj bi zaradi socialnega statusa in

pod spremenjenimi pogoji zaposlila na ustreznem delovnem mestu.

Kot starejšemu delavcu nad 55 let se mu ne more prekiniti

delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje se je zadovoljilo z

dejstvom, da je ostal v delovnem razmerju. Predlaga, da se

pritožbi ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve

stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je na

podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na

absolutno bistvene kršitve pravil postopka, naštete v tej

določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo

je, da sodišče prve stopnje postopkovnih kršitev ni storilo,

torej tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in 14. točke 2.

odstvka 339. člena ZPP, na kar neutemeljeno opozarja pritožnik.

Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo,

zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Tožena stranka je tožniku na podlagi 3. odstavka 83. člena ZDR

podala obvestilo z dne 25.8.2004 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi

z dne 25.5.2004 (sklenjene 24.6.2004), na podlagi katere je bil

tožnik pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu pisarniški

referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti, ter o

istočasni ponudbi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem

mestu pisarniški referent I v Splošni službi. Dne 26.8.2004 je na

podlagi 90. člena ZDR izdala sklep o ponudbi sklenitve nove

pogodbe o zaposlitvi. Po vsebini je ta sklep redna odpoved

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe

o zaposlitvi. Tožnik je ponujeno pogodbo o zaposlitvi za delovno

mesto pisarniški referent I z dne 26.8.2004 sprejel, saj jo je

dne 23.9.2004 podpisal.

ZDR v 90. členu določa, da se takrat, ko delodajalec delavcu

odpove pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponudi sklenitev nove

pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR,

uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na redno odpoved

pogodbe o zaposlitvi. Nadalje določa, da delavec v primeru, če

sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen

čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico pred

pristojnim sodiščem izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga.

Določa še, da je ustrezna zaposlitev tista, za katero se zahteva

enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za

opravljanje del na prejšnjem delovnem mestu, za katera je imel

delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (v konkretnem primeru je

bila to istovrstna izobrazba V. stopnje). Ker je tožnik ponujeno

pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto podpisal, je za

odločitev v tem sporu bistveno predvsem to, ali je bil razlog za

odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 utemeljen.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotavljanjem utemeljenosti

poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno

ugotovilo, da je bil pri toženi stranki izveden sanacijski

program ter reorganizacija posameznih enot, ter da je obstajala

potreba po tem, da tožnik zasede drugo delovno mesto zaradi

posodobitve arhiviranja ob prehodu na elektronske medije.

Izpostavilo je tudi v načelu sicer pravilno stališče, da je

poslovna odločitev vsakega delodajalca, da odloča o organizaciji

in delu, ter da so delodajalci pri sprejemanju poslovnih

odločitev samostojni. Ni pa sodišče prve stopnje upoštevalo

navedbe tožene stranke, da je delavca, ki je bil zaposlen na

delovnem mestu vzdrževalec II - pomožni arhivar (IV. tarifni

razred) potem, ko je bilo to delovno mesto ukinjeno, zaposlila na

delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v

Avtoservisni enoti, torej na delovnem mestu, ki ga je po

(odpovedani) pogodbi o zaposlitvi z dne 25.5.2004 zasedal tožnik.

Tudi tožnik, ki je sicer v postopku na prvi stopnji kot tudi v

pritožbi navajal nekatera nerelevantna dejstva (npr. o urejenosti

in veljavnosti aktov tožene stranke, o odpovedi pogodbe o

zaposlitvi z dne 30.6.1991, ki ni predmet tega spora), je že v

tožbi opozoril na to, da je tožena stranka delavca, ki je bil

predhodno zaposlen na delovnem mestu vzdrževalec II - pomožni

arhivar, zaposlila na delovno mesto, glede katerega je bila njemu

pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz poslovnega razloga.

Sodišče prve stopnje se do teh navedb sploh ni opredelilo, kar pa

je očitno posledica zmotne uporabe 1. alinee 1. odstavka 88.

člena ZDR, ki opredeluje poslovni razlog za redno odpoved pogodbe

o zaposlitvi kot prenehanje potreb po opravljanju določenega

dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi določenih

razlogov na strani delodajalca (ekonomskih, organizacijskih,

tehnoloških, struktrurnih ali podobnih). Za presojo utemeljenosti

odpovednega razloga torej ne zadošča zgolj ugotovitev, da je na

strani tožene stranke obstajal kateri izmed naštetih razlogov,

ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je zaradi tega prenehala

potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Tega pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo. Niti dokaza z

vpogledom v to pogodbo o zaposlitvi ni izvedlo.

Zaradi zmotne uporabe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR je

torej ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je

pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o glavni stvari na

podlagi 355. člena ZPP razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje mora v ponovljenem postopku ugotoviti, ali

so prenehale potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz

pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 glede delovnega mesta

pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti.

Najprej mora ugotoviti, ali je tožena stranka po tem, ko je

tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega

razloga, res prav na istem delovnem mestu zaposlila drugega

delavca. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo upoštevati dokaz

pod A9 - vsebina delovnega mesta pisarniški referent I - tehnični

režiser v Avtoservisni enoti ter preveriti ali se ni morebiti

vsebina dela na tem delovnem mestu do sklenitve nove pogodbe o

zaposlitvi z drugim delavcem spremenila. Navedeni delavec je bil

po navedbi tožene stranke predhodno zaposlen na delovnem mestu,

razvrščenem v IV. tarifni razred, in bi lahko njegova morebitna

nižja izobrazba vplivala na spremembo delovnih nalog spornega

delovnega mesta. Predvsem pa bo moralo izvesti primerjavo med

vsebino odpovedane pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 in

vsebino pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z

drugim delavcem za isto delovno mesto, ter preveriti, ali so tudi

dejansko prenehale potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu

pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti pod

pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje še nalaga, da tožnika v

ponovljenem postopku v zvezi s postavljenim tožbenim zahtevkom v

skladu z načelom pomoči prava neuki stranki in v okviru

materialno-procesnega vodstva pouči, da se zahtevek ne more

glasiti na preklic obvestila in odpovedi, ampak mora biti

oblikovan v skladu z določbami ZDR o varstvu pravic v tovrstnih

sporih.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št.

2/2004) v 30. členu določa, da pritožbeno sodišče zaradi zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbijane sodbe ne

sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je

nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

izvedbo dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Vendar

pa je smisel te določbe le dopolnjevanje ali preverjanje

dokaznega postopka, izvedenega pred sodiščem prve stopnje, ne pa

ponovitev ali izvedba vseh oz. ključnih dokazov na obravnavi pred

pritožbenim sodiščem. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe

materialnega prava ni ugotavljalo bistvenih dejstev za odločitev

v tem sporu in tako ključnih dokazov ni izvedlo. Zato bo potrebno

v ponovljenem postopku izvesti tako listinske dokaze kot dokaz z

zaslišanjem strank, morda pa tudi z zaslišanjem prič (npr.

delavca, ki ga je tožena stranka zaposlila na delovnem mestu,

glede katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi). Če bi

pritožbeno sodišče izvedlo bistveni del dokaznega postopka, bi

strankam s tem odvzelo tudi možnost pritožbe. Zaradi navedenega

je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve

stopnje v novo sojenje.