Appeal dismissed; employer's business relocation justified regular termination within 30-day notice period.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Ker je delodajalec sedež družbe preselil iz Maribora v Ljubljano

in v Mariboru ni imel več zaposlenih delavecev, tožnica pa ni

sprejela zaposlitve v Ljubljani za polni delovni čas, je podan

utemeljen razlog za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek

tožnice za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga z dne 18.6.2004. Zavrnilo je tudi njen tožbeni

zahtevek, da jo je tožena stranka dolžna pozvati na delo in ji v

podpis vročiti pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela

računovodje za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom in ji za

čas, ko ni delala, priznati vse pravice iz dela in po delu,

vključno z vpisom delovne dobe v delovno knjižico, s plačilom

pripadajoče plače, ki bi jo prejemala, ko bi delala na delovnem

mestu računovodje oz. v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z

dne 28.2.2001 in aneksi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od dneva zapadlosti mesečnih plač do plačila in s plačilom

prispevkov pristojnim zavodom pokojninskega in invalidskega ter

zdravstvenega zavarovanja ter odvodom ustreznih davkov. Razen

tega je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške

pravdnega postopka.

Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo iz pritožbenih razlogov

zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne

uporabe materialnega prava pritožuje tožnica in predlaga

pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo

spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku oz.

podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v

novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje

nepravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici redno odpoved

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov dala v 30 dnevnem

subjektivnem roku. Tožena stranka je že 16.3.2004 vedela za

razloge za izstavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je

že takrat tožnico pisno obvestila, da sta računalnik in

dokumentacija preseljena iz Maribora v Ljubljano. Poleg tega je

tožena stranka že 30.6.2003 pisno delno odpovedala najem

poslovnega prostora, v katerem je tožnica opravljala svoje delo.

Razen tega tudi delo tožnice še vedno obstaja. Sodišče prve

stopnje se v izpodbijani sodbi ni ukvarjalo z dejstvom, da je

tožena stranka sedež prenesla iz Maribora v Ljubljano že

28.4.2004, redna odpoved pa je bila tožnici podana 18.6.2004.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga

zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem

preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev

določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2.

odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno

dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v okviru

katerega je izvedlo vse potrebne dokaze in ugotovilo vsa

relevantna dejstva, utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka

tožnici zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga zaradi preselitve sedeža iz Maribora v

Ljubljano, zaradi česar je posledično prenehala potreba po

opravljanju dela tožnice. V postopku je bilo ugotovljeno, da je

bila tožnici že 26.2.2004 ponujena v podpis nova pogodba o

zaposlitvi za delo v Ljubljani za nedoločen čas s polnim delovnim

časom, ki pa jo je tožnica zavrnila. Iz dokaznega postopka je

razbrati, da je v zvezi z navedenim tekel delovni spor pred

Delovnim sodiščem v Mariboru in da je tožena stranka zahtevek

tožnice pripoznala. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo,

da bi lahko tožena stranka tožnico zaposlila v Ljubljani le z

njenim soglasjem, saj bi prevoz na delo in z dela s kraja bivanja

tožnice do Ljubljane presegel maksimalni dopustni čas prevoza na

delo in z dela, določen v Splošni kolektivni pogodbi za

gospodarske dejavnosti - SKPgd, Ur. l. RS, št. 40/97 in nadalj.;

čl. 14).

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje,

da je obstajal utemeljen razlog za podajo redne odpovedi pogodbe

o zaposlitvi s tem, ko je tožena stranka preselila sedež iz

Maribora v Ljubljano, tako da po 1.7.2004 v Mariboru ni imela več

zaposlenega nobenega delavca niti ni imela v Mariboru poslovnih

prostorov, tožnica pa se z zaposlitvijo v Ljubljani za nedoločen

čas s polnim delovnim časom ni strinjala. S tem je tudi po

stališču pritožbenega sodišča prenehala potreba po opravljanju

tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo je

tožnica sklenila s toženo stranko dne 28.2.2001 (A 2). Iz 4. čl.

citirane pogodbe je razvidno, da bo tožnica dela računovodje pri

toženi stranki opravljala v poslovnih prostorih v Mariboru.

Neutemeljena je pritožbena navedba tožnice, da je bila

izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga podana po preteku 30 dnevnega subjektivnega roka iz 5.

odst. 88. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št.

42/2002). Dejstvo, da je tožena stranka računalnik in

dokumentacijo preselila v Ljubljano, o čemer je tožnico obvestila

z dopisom z dne 16.3.2004 (A 5), še ne pomeni, da je takrat

pričel teči 30 dnevni subjektivni rok za podajo redne odpovedi

pogodbe o zaposlitvi. Iz dopisa z dne 26.2.2004 (B 2) namreč

izhaja, da je tožena stranka tožnici na podlagi 90. čl. Zakona o

delovnih razmerjih odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ji ponudila

sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je imela tožnica

rok 30 dni, da se o tej ponudbi izjavi. Tožnica je to ponudbo,

kot je bilo že ugotovljeno, zavrnila in sprožila sodni spor, v

katerem je zaradi pripoznave tožbenega zahtevka s strani tožene

stranke tudi uspela. Glede na to po stališču pritožbenega sodišča

ni mogoče zaključiti, da se je tožena stranka že 16.3.2003

seznanila z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga, ki je bila podana 18.6.2004. Neutemeljena je

tudi pritožbena trditev, da je bila tožena stranka že 28.4.2004

seznanjena s tem razlogom. 28.4.2004 je bil namreč po Okrožnem

sodišču v Mariboru izdan sklep o spremembi sedeža in zastopnika

tožene stranke opr. št. Srg X/Y (B 10). Izdaja tega sklepa pa

sama po sebi še ne pomeni seznanitve tožene stranke z razlogom za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je pravilno ugotovilo že

sodišče prve stopnje. Sprememba sedeža in selitev prostorov iz

Maribora v Ljubljano je namreč po ugotovitvi sodišča prve

stopnje, s katero soglaša tudi pritožbeno sodišče, dejanje, ki se

izvaja dalj časa, zato sam sprejem sklepa o spremembi sedeža ne

pomeni datuma seznanitve tožene stranke z razlogom za redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Po stališču pritožbenega

sodišča tudi delna odpoved najemne pogodbe za najem poslovnega

prostora v Mariboru z dne 1.8.2003 (A 14) še ne nudi opore

ugotovitvi, da se je že takrat tožena stranka seznanila z

razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je iz

izpovedbe tožnice, podane na naroku za glavno obravnavo z dne

10.5.2005 razvidno, da je tožnica delala pri toženi stranki tudi

po tem datumu. Nedvomno pa je bila tožena stranka z razlogom za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjena 7.6.2004, ko je kot

najemnik odpovedala najem preostalih poslovnih prostorov

v Mariboru najemodajalcu I. d.d. (B 6) in na podlagi katere je

dne 30.6.2004 prišlo do primopredaje poslovnih prostorov med

najemnikom in najemodajalcem (B 7). Z odpovedjo najemne pogodbe

je po stališču pritožbenega sodišča pričel teči subjektivni 30

dnevni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.

Ker je tožena stranka izpodbijano redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi podala v roku 30 dni od dne 7.6.2004, ko je tožena

stranka odpovedala najemno pogodbo za najem poslovnih prostorov v

Mariboru, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi

po stališču pritožbenega sodišča podana v subjektivnem 30 dnevnem

roku iz 5. odst. 88. čl. ZDR.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti

razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti,

je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in

potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih

stranki nista priglasili.