Appeal dismissed; school board cannot delegate termination power to non-employee lawyer under ZJU.

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani del sodbe in sklepa

sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je tožena stranka (šola) javni zavod, skladno z 2. odstavkom

4. člena ZJU pravice in dolžnosti delodajalca izvaja poslovodni

organ, ki za izvrševanje posameznih pravic lahko pisno pooblasti

javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo ter

petimi leti delovnih izkušenj. Navedena določba tako oži možnost

prenosa pooblastila kot to ureja 1. odstavek 18. člena ZDR. Zato

je v tem primeru potrebno uporabiti specialno ureditev in ne

splošno in odločiti po pravilih ZJU in ZOFVI. Skladno z 49.

členom ZOFVI je poslovodni organ v šoli ravnatelj, ki skladno z

2. odstavkom 49. člena ZJU za opravljanje posameznih nalog iz

svoje pristojnosti lahko pisno pooblasti delavca šole. Ker

odvetnik ni delavec tožene stranke, odpoved PZ, ki jo je

tožnici po pooblastilu ravnateljice podal odvetnik, ni

zakonita.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom

razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne

5.1.2005. V delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti navedene

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je tožbeni zahtevek tožnice

zavrnilo. Nadalje je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na

ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev obvestila o

nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.12.2004 ter

sklenilo, da je dolžna tožena stranka tožnici plačati stroške

postopka v višini 90.423,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od dne 6.4.2005 dalje.

Zoper ugodilni del navedene sodbe in zoper sklep o stroških

postopka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka

ter predlaga, da se izpodbijani del sodbe in sklepa spremenita

tako, da se zahtevek tožnice v celoti zavrne, podredno pa, da se

razveljavita in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve

stopnje. V pritožbi tožena stranka navaja, da je podelila

pooblastilo v zvezi z odpovedjo pogodbe tožnici odvetniku, ki jo

je zastopal v njenih pravnih razmerjih ter skladno z obsegom

pooblastila in odločitvijo ravnateljice tožene stranke odpovedal

pogodbo o zaposlitvi tožnici. Odločitve o odpovedi pogodbe o

zaposlitvi tako ni sprejel pooblaščenec, ampak pristojni organ

tožene stranke, odvetnik jo je le zapisal v njenem imenu in na

njen račun. Sodišče prve stopnje bi moralo navedeno upoštevati

ter odločati o vsebini spornega razmerja, kajti po veljavni

ureditvi ni ovir, ki bi pooblaščencu onemogočala opravo pravnih

dejanj za toženo stranko.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklep

o stroških postopka v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi,

pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2; v nadaljevanju

ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb

postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2.

odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega

prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve

stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje

ter da sta sodba in sklep materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi

zaključki sodišča prve stopnje, kot izhajajo iz izpodbijane sodbe

in sklepa, prav tako nima pomislekov v pravilnost same dokazne

ocene izvedenih dokazov. Iz dokaznega postopka namreč ne izhaja,

da je odvetnik M. kot pooblaščenec tožene stranke le izdelal in

vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, odločitev pa je

sprejela pooblaščena oseba. Glede pristojnosti za odločanje v

delovnih razmerjih se je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da

je tožena stranka javni zavod ter sodi v javni sektor (2.

odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih, Ur. l. RS, št.

56/02; v nadaljevanju ZJU), pravilno oprlo na določbo 2. odstavka

4. člena istega zakona, po kateri izvršuje pravice in dolžnosti

delodajalca poslovodni organ. Za izvrševanje posameznih pravic pa

lahko pisno pooblasti javnega uslužbenca z najmanj visoko

strokovno izobrazbo ter petimi leti delovnih izkušenj. Navedena

določba tako oži možnost prenosa pooblastila, kot jo ureja Zakon

o delovnih razmerjih (Ur. l. RS; št. 40/02) v 1. odstavku 18.

člena, po katerem lahko zastopnik pravne osebe, lokalne

skupnosti, podružnice tuje družbe ali druge organizacije za

pravna dejanja v zvezi s pogodbo o zaposlitvi pisno pooblasti

kogarkoli. Vendar je za področje javnega sektorja, v katerega

sodijo med drugim javne agencije, javni skladi, javni zavodi in

javni gospodarski zavodi iz 2. alinee 2. odstavka 1. člena ZJU in

kamor spada tudi tožena stranka, potrebno uporabiti specialno in

ne splošne ureditve; torej odločiti po pravilih ZJU in področnega

Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

(Ur. l. RS, št. 115/2003 - UPB4), ki v 49. členu določa, da je

poslovodni organ šole ravnatelj, ta pa lahko za opravljanje

posameznih nalog iz svoje pristojnosti pooblasti delavca šole. V

izpodbijani sodbi je tako pravilno ugotovljeno, da bi

ravnateljica tožene stranke sicer lahko prenesla pooblastilo za

odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, vendar le na delavca šole

(javnega uslužbenca), za kar pa odvetnika ni moč šteti. Nadalje

pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bi odvetnik kljub temu lahko

izdelal in vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi (ravnateljica kot

pooblaščena oseba pa bi sprejela odločitev), vendar to iz same

odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5.1.2005 (priloga A3) ne

izhaja. Nikjer namreč ni navedeno, da je pooblaščenec le zapisal

odločitev pristojne osebe, ravnateljica se na izvod odpovedi

pogodbe o zaposlitvi tudi ni podpisala. Iz teh razlogov ni moč

pritrditi pritožbenim navedbam tožene stranke, da je pravzaprav

ravnateljica v imenu tožene stranke tožnici odpovedala pogodo o

zaposlitvi, pooblaščenec pa je le izdelal pisni izvod.

Na podlagi zgoraj navedenih zaključkov je sodišče prve stopnje

pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice za razveljavitev

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne

5.1.2005, kajti izdala jo je nepristojna oseba. Ker je tožnica s

tem v postopku uspela, je nadalje pravilno sklenilo, da ji je

tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka (1. odstavek 154.

člena ZPP).

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti

tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je

bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno

in potrditi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje

(353. člen ZPP).