Appeal allowed; court found first instance failed to determine the specific job role essential for termination legality.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva

vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Delovno mesto je ena od bistvenih sestavin PZ, ki jo je mogoče

ugotoviti tudi, če ni izražena v pisni obliki. Tudi ustni dogovor

o delovnem mestu oz. delu, ki ga bo delavec opravljal, se šteje

za sestavino PZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved

pogodbe o zaposlitvi z dne 7.10.2003 in toženi stranki naložilo,

da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu obračunati in

izplačati plačo od poteka odpovednega roka dalje, to je od

6.11.2003 do vrnitve nazaj na delo, s pripadajočimi zakonskimi

zamudnimi obrestmi od vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec, za

tožnika plačati davke in prispevke in ostale obveznosti, ki jih

ima tožena stranka v zvezi z delom tožnika ter v delovno knjižico

vpisati delovno dobo od 6.11.2003 dalje. Toženi stranki je

naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 209.314,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse

pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje resnost in

utemeljenost odpovednega razloga presojalo zgolj po utemeljitvi,

da "filiala v Tuniziji ni več upravičena", kot je zapisano v sami

odpovedi. Res je sicer, da tožena stranka v Tuniziji ni imela

formalnega predstavništva, vendar pa je dokazni postopek pokazal,

da je tožnik opravljal delo v Tuniziji, da je delo opravljal v

okviru predstavništva poslovnih partnerjev in da se je tožnik

vrnil v Slovenijo, kjer mu je tožena stranka iskala drugo

primerno delo. Potrebe po tožnikovem delu ni več imela. Sodišče

prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve utemeljevati le "po črki

utemeljitve" iz odpovedi, ne da bi jo tudi vsebinsko preverjalo

ter skušalo dojeti njen smisel. Zato pritožba meni, da je

dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izpodbijana sodba pa tudi

nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga spremembo in

zavrnitev zahtevka oz. razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev

zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na

bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona

o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in

na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 7.10.2003 nezakonita.

Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da tožena stranka v

Tuniziji ni imela filiale oz. predstavništva, zato razlog za

odpoved ni resen in utemeljen.

Delodajalec lahko v skladu s 1. alineo 1. odstavka 88. člena

Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-02, Ur.l. RS št. 42/202) redno

odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če preneha potreba po

opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi,

zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali

podobnih razlogov na strani delodajalca. Sodišče prve stopnje je

ugotovilo, da v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi ni navedeno

delovno mesto, ki ga bo opravljal tožnik, vendar pa, da je

očitno, da to med strankama nikoli ni bilo sporno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje očitane

bistvene kršitve določb postopka ni zagrešilo. Če se tožena

stranka ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe (razloge o

odločilnih dejstvih sodba ima), to ne predstavlja bistvene

kršitve določb postopka.

Nepopolno pa je ugotovljeno dejansko stanje, saj iz izpodbijane

sodbe ne izhaja, za katero delovno mesto je tožnik sklenil

pogodbo o zaposlitvi. To pa je za odločitev bistveno, saj je

zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga odvisna prvenstveno od ugotovitve, ali je prenehala

potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o

zaposlitvi.

Odločitev o zakonitosti odpovedi ne more temeljiti le na

ugotovitvi, da tožena stranka formalne filiale v Tuniziji ni

imela. Drugih dejanskih ugotovitev, čeprav so bili izvedeni

ustrezni dokazi, pa izpodbijana sodba ne vsebuje. Tako je na

primer tožnik potrdil, da je opravljal delo v Tuniziji in da je

bilo poslovanje s Tunizijo prekinjeno. Nadalje je tudi iz aneksa

k pogodbi o zaposlitvi možno sklepati, da bo tožnik delo

opravljal v Tuniziji, saj naj bi mu tožena stranka krila stroške

bivanja in prehrane, vsaka dva meseca in pol letalsko karto v

ekonomskem razredu in sedem dni dopusta po vsakem povratku. Da se

bo delo opravljalo v Tuniziji pa izhaja tudi iz objave prostega

delovnega mesta.

Za rešitev tega spora je odločilno, kako se je izvajala pogodba o

zaposlitvi, torej na katerem delovnem mestu je tožnik dejansko

delal. Delovno mesto je ena bistvenih sestavin pogodbe o

zaposlitvi, ki jo je mogoče ugotoviti, tudi če ni izražena v

pisni obliki (4. odstavek 15. člena ZDR-02). Tudi ustni dogovor o

delovnem mestu oz. o delu, ki ga bo delavec opravljal, se šteje

za sestavino pogodbe o zaposlitvi. Zato bi moralo sodišče prve

stopnje ugotoviti, na katerem delovnem mestu in kaj je tožnik

delal, v nadaljevanju pa, ali je potreba po tem delu prenehala.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s tema vprašanjema izvedlo

potrebne dokaze, vendar pa se do njih ni opredelilo.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.

Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP

izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku naj

sodišče prve stopnje oceni že izvedene dokaze in po potrebi

izvede tudi druge predlagane dokaze, nato pa naj se opredeli do:

- vprašanja, ali je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o

zaposlitvi (in aneksa) postalo nepotrebno - pri tem naj upošteva

ne le pisno vsebino pogodbe in aneksa, ampak tudi vsebino

dejanskega izvajanja pogodbe o zaposlitvi in aneksa ter naravo

dela v Tuniziji (ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in

aneksa začasne ali trajne narave),

- vprašanja, ali je delo v Tuniziji predstavljalo pretežen del

nalog, ki naj bi jih tožnik v okviru delovnega razmerja za

nedoločen čas opravljal za toženo stranko.

Če bo ugotovilo, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi

izključno zaradi opravljanja del s Tunizijo ali da so naloge, ki

naj bi jih opravljal, pretežno obsegale delo s Tunizijo in da je

bilo poslovanje s Tunizijo prekinjeno, je poslovni razlog za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi izkazan. Tožena stranka je

manjši delodajalec, zato ji ni bilo treba preverjati, ali je

tožnika možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih

delih oz. ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati

(4. odstavek 88. člena ZDR-02).