Legislator Case Law & Legislation
VDS sklep Pdp 14/2006 ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.14.2006 AI generated

Appeal allowed: Default judgment voided because a partner of an LLC validly represented the company at the hearing.

Case Number VDS sklep Pdp 14/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal, setting aside the first-instance default judgment regarding the termination of the employment contract. The lower court incorrectly ruled that the defendant company had not appeared at the hearing, failing to recognize that a partner of the limited liability company validly represented the entity. The court held that under the Company Law, every partner is a legal representative unless explicitly excluded and registered, meaning the partner's presence satisfied the procedural requirement for the company's appearance.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 99. čl. ZGD; 1. odst. 28. čl. ZDSS-1: In a limited liability company, every partner is a legal representative unless excluded by the articles of association and registered; therefore, the appearance of any partner at a hearing constitutes valid company representation, invalidating a default judgment based on the company's non-appearance.

Keywords

AI generated
limited liability company legal representation default judgment procedural error company law partnership rights appeal court

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem

delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

V družbi z neomejeno odgovornostjo ima vsak družbenik položaj

zakonitega zastopnika, razen če je z družbeno pogodbo izvzet iz

zastopanja in so to za vpis v sodni register priglasili vsi

družbeniki. Ker je na poravnalni narok prišla solastnica tožene

stranke, kateri sodišče zmotno ni dovolilo zastopati toženo

stranko, ker naj za to ne bi izpolnjevala pogojev po ZPP in

ZDSS-1, je izdana zamudna sodba nezakonita, saj ni bil izpolnjen

pogoj iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, da tožena stranka ni

prišla na poravnalni narok. oz. prvi narok na glavno obravnavo,

čeprav je odgovorila na tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo

sklep tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z

dne 7.3.2005 (točka 1 izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno

razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 8.3.2005, ampak mu je

trajalo do 6.9.2005, zato mu je tožena stranka dolžna čas od

8.3.2005 do 6.9.2005 vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo

ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja

izplačati pripadajoče nadomestilo plače, kot če bi delal, skupaj

z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega

mesečnega obroka dalje do plačila in plačati vse davke in

prispevke v 8 dneh, pod izvršbo (točka 2 izreka). Tožbeni

zahtevek je zavrnilo v delu, ki se nanaša na reintegracijo

tožnika, izplačilo nadomestila plače in vpis delovne dobe v

delovno knjižico za čas po 6.9.2005 (točka 3 izreka). Toženi

stranki je naložilo plačilo stroškov postopka (točka 4 izreka).

Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka in v pritožbi

smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Sodišče je namreč zmotno štelo, da so za izdajo zamudne sodbe

izpolnjeni pogoji po 1. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004), ker na narok

7.9.2005 ni pristopila tožena stranka. Na ta narok je namreč

prišla R. B., družbenica tožene stranke, ki je družba z neomejeno

odgovornostjo. Po določbi 1. odst. 99. čl. Zakona o gospodarskih

družbah (ZGD - Ur.l. RS št. 30/93 in nasl.) je namreč za

zastopanje upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo

izvzet od zastopanja. Družbenica R. B. je po tej določbi bila

upravičena zastopati toženo stranko na naroku dne 7.9.2005.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe ZGD, v

posledici tega pa je v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku

(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99) izdalo zamudno sodbo. Zaradi tega

tožena stranka predlaga, naj pritožbeno sodišče navedeno sodbo

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno

odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga bistvenih kršitev pravil

postopka, pri čemer je v smislu 1. odst. 350 čl. ZPP štelo, da

tožena stranka izpodbija sodbo v delu (točke 1, 2 in 4 izreka), v

katerem v sporu ni uspela. V skladu z določbo 2. odst. 350. čl.

ZPP je po uradni dolžnosti pazilo tudi na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče

prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka iz 7. tč. 2. odst.

339. čl. ZPP.

Po določbi 1. odst. 28. čl. ZDSS-1 izda sodišče zamudno sodbo pod

pogoji, ki jih določa ZPP v svojem 318. čl., če na poravnalni

narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena

stranka.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo potem, ko je

ugotovilo, da na poravnalni narok 7.9.2005 ni prišla tožena

stranka, čeprav ji je bilo vabilo vročeno pravilno in je bila

tudi opozorjena na posledice izostanka, predvidene v 1. odst. 28.

čl. ZDSS-1.

Iz podatkov razpravnega zapisnika z dne 7.9.2005 (list. št. 13 in

14 spisa) izhaja, da je na poravnalni narok za toženo stranko

prišla R. B., ki je izjavila, da je solastnica tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da R.B. ne dopusti zastopanja,

ker ne izpolnjuje pogojev po ZPP in ZDSS-1.

Tožena stranka je družba z neomejeno odgovornostjo. Po določbi

86. čl. ZGD, ki je veljal v spornem obdobju (sedaj ZGD-1, Ur. l.

RS št. 42/2006, ki velja od 4.5.2006 dalje), so posle družbe z

neomejeno odgovornostjo upravičeni in dolžni voditi vsi

družbeniki. Prav tako je vsak družbenik upravičen za zastopanje

družbe, razen če je z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja (1.

odst. 99. čl. ZGD). To pomeni, da ima vsak od družbenikov v

družbi z neomejeno odgovornostjo položaj zakonitega zastopnika.

Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopnika

ali vključitev prokurista, kakor tudi vsako spremembo glede

družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za

vpis v register vsi družbeniki (4. odst. 99. čl. ZGD).

Iz podatkov registra v prilogi spisa (izpis z dne 7.4.2005) je

razvidno, da sta ustanovitelja tožene stranke kot družbe z

neomejeno odgovornostjo B. B. in R. B., oba L. v T., da je kot

zastopnik vpisan direktor družbe B. B., medtem ko izvzetje R. B.

od zastopanja družbe ni vpisano. To pa pomeni, da je R. B.

zakonito zastopala toženo stranko na poravnalnem naroku 7.9.2005.

Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da tožena stranka na ta

narok ni prišla in da so s tem izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 28.

čl. ZDSS-1 v zvezi s členom 318 ZPP, za izdajo zamudne sodbe.

Utemeljeni pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče iz

navedenih razlogov ugodilo, razveljavilo 1. in 2. točko izreka

izpodbijane sodbe in odločitev o stroških postopka (4. tč.

izreka) in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve

stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s 3. odst. 165. čl.

ZPP, ki določa, da v primeru, ko sodišče razveljavi odločbo,

zoper katero je vložena pritožba in vrne zadevo v novo sojenje,

pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom

za končno odločbo.