Appeal dismissed; direct court claim for indefinite temporary work incapacity rejected as procedurally inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the plaintiff's request to establish temporary work incapacity for an undefined period directly before the social court. The plaintiff argued that the employer's decision lacked legal basis and should be overridden by a judicial ruling. The court held that temporary work incapacity is a temporary administrative status determined by the employer and medical bodies, not a final administrative act subject to immediate judicial review.
Legislator headnote
AI generated63. člen ZDSS-1; 81. člen ZZVZZ; Temporary work incapacity is a temporary status determined by administrative bodies, making a direct court claim for an indefinite period procedurally inadmissible until final administrative decisions are issued.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po 63. čl. ZDSS-1, sodišče presoja pravilnost in zakonitost
dokončne odločbe zavoda, zato je obstoj dokončne odločbe
procesna predpostavka za vodenje sodnega postopka.
Ker je po ZZVZZ in Pravilih OZZ ugotovitev in odločitev o začasni
zadržanosti z dela v pristojnosti organov zavoda, ki so dolžni
odločiti o vzroku zadržanosti, njenem pričetku, trajanju in
zaključku, je šele zoper njihove dokončne upravne akte dopusten
sodni spor. Zato je potrebno tožbo za priznanje začasne
zadržanosti z dela v časovno neopredeljenem obdobju, vloženo
neposredno na sodišče, kot nedopustno zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku
tožnika, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 25.2.2005 ter
ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v času od
5.1.2005 do 9.2.2005. S sklepom je zavrglo tožbo v delu, v
katerem je tožnik zahteval ugotovitev začasne nezmožnosti za delo
za ves čas, dokler sodišče ne bo odločilo o zakonitosti odločbe
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sklep je
utemeljilo z določbo 63. čl. Zakona o delovnih in socialnih
sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1), da sodišče
presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke.
Obstoj dokončne odločbe je torej procesna predpostavka za vodenje
sodnega postopka.
Zoper sklep se je pritožil tožnik in smiselno zatrjeval, da
tožena stranka ne more odločiti o njegovih pravicah na podlagi
nepravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Navedel je, da je začasna nezmožnost za delo
ugotovljena pri njem do 31.7.2005. Ponavlja zahtevo, da se
ugotovi začasna nezmožnost, dokler ne bo odločeno s sodno odločbo
o tožbi zoper odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Pritožba ni utemeljena.
Po 81. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Ur.l. RS št. 9/92 s spremembami - ZZVZZ) v postopkih
za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja odločajo
zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda za zdravstveno
zavarovanje. Imenovani zdravnik je pristojen odločiti o začasni
nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in
v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače
obvezno zdravstveno zavarovanje. Imenovani zdravnik odloči tudi o
zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega
osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni. Na
odločbo imenovanega zdravnika se po 82. čl. ZZVZZ zavarovana
oseba ali delodajalec lahko v treh delovnih dneh od vročitve
odločbe pritožita. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo
imenuje upravni odbor zavoda. Zavod je pooblaščen, da postopke
uveljavljanja pravic podrobneje uredi s splošnim aktom. Na
podlagi pooblastila je Zavod sprejel Pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo, Ur.l. RS št.
30/2003 s spremembami - v nadaljevanju: Pravila OZZ), ki v 1.
odst. 233. čl. določajo, da imenovani zdravnik ali zdravstvena
komisija opredelita začasno zadržanost od dela z datumom njenega
začetka in zaključka.
Tožnikova zahteva za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo ni
utemeljena že na podlagi postopkovnih določb, kot jih ureja Zakon
o delovnih in socialnih sodiščih in kot je pravilno ugotovilo
sodišče prve stopnje. Po ZZVZZ in Pravilih OZZ je ugotovitev in
odločitev o začasni zadržanosti od dela pristojnost organov
tožene stranke, imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije, ki
sta tudi dolžna odločiti o vzroku zadržanosti, njenem pričetku,
trajanju in zaključku, kar izhaja že iz samega pravnega pojma, da
gre za začasno zadržanost. Po 85. čl. ZZVZZ se za postopek, v
katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja, uporablja zakon o splošnem upravnem postopku, če ni
drugače določeno, kar pomeni, da se o tožnikovi pravici odloči z
upravnim aktom. Socialni spor je dopusten, le če tožeča stranka
uveljavlja, da je bila prizadeta v svojih pravicah ali pravnih
koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker
upravni akt, na zahtevo upravičene osebe, ni bil izdan in ji
vročen v zakonitem roku. O konkretnih obdobjih morebitne začasne
zadržanosti od dela bodo po upravnem postopku odločili organi
tožene stranke in šele zoper njihove dokončne upravne akte je
dopusten spor. Ker tožba za priznanje začasne zadržanosti od dela
v časovno neopredeljenem obdobju neposredno na sodišče ni
dopustna, je sodišče prve stopnje v skladu s 63. čl. ZDSS-1 tožbo
pravilno zavrglo.