Appeal dismissed; job market demand for specific skills overrides unemployed person's retraining preference.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar je na trgu dela v določenem času in določenem okolju dovolj

potreb po delu s poklicno izobrazbo, ki jo ima brezposelna oseba,

ni upoštevna njena želja za prekvalifikacijo iz enega v drug

poklic, saj je primarna naloga aktivne politike zaposlovanja v

zagotovitvi ustrezne ali primerne zaposlitve s posredovanjem

dela.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na

razveljavitev odločb tožene stranke opr. št. 590-77/02-218-J z

dne 31.7.2002 in opr. št. NEGODL-02/02 z dne 24.4.2002 ter

vključitev v program aktivne politike zaposlovanje kot kozmetični

tehnik, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna

akta pravilna in zakonita.

Zoper sodbo je tožnica po pooblaščenem odvetniku vložila

pravočasno pritožbo in sicer zaradi napačne uporabe materialnega

prava, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču

prve stopnje v novo sojenje oziroma podrejeno predlaga spremembo

in ugoditev zahtevku. Navaja le, da izpodbijana sodba sicer ima

pravno podlago v določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za

primer brezposelnosti, vendar naj pri odločanju ne bi bila

upoštevana obljubljena in zagotovljena možnost prekvalifikacije

iz ekonomskega tehnika v kozmetični tehnik. V postopku pri toženi

stranki naj ji ne bi bilo pojasnjeno, da je na trgu delovne sile

veliko povprašenje po ekonomskih tehnikih, temveč le-to, da

obstaja tudi možnost za usposobitev za kozmetičnega tehnika,

zaradi česar naj bi predložila zahtevana listinska dokazila v

dobri veri, da bo njen predlog realiziran.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne navaja nobenih novih dejstev, niti ne ponuja

kakršnihkoli novih dokazov v smislu 337. člena Zakona o pravdnem

postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2), da bi

sploh nastal dvom v pravilnost in zakonitost izpodbijane

zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in

pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo

niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP-UPB2, na

katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je

utemeljena s prepričljivo ugotovljenimi dejanskimi in pravilnimi

pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati

le še naslednje.

Stališče pritožnice o upravičenosti do prekvalifikacije iz

ekonomskega tehnika v kozmetični tehnik v okviru programa aktivne

politike zaposlovanja, četudi je na trdu dela dovolj

povpraševanja po poklicu ekonomski tehnik, je zmotno in zato

nesprejemljivo, sklicevanje na "obljubo" toženca o možnosti

prekvalifikacije pa pravno irelevantno. Primarna naloga v okvirju

aktivne politike zaposlovanja seveda ni v preusposabljanju

brezposelnih oseb iz enega v drug poklic samo zato, ker je takšna

njihova želja, temveč v posredovanju ustrezne ali primerne

zaposlitve, še zlasti, če je na trgu dela dovolj povpraševanja po

delu delavcev z izobrazbo, ki jo imajo.

V 4. b členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer

brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91, s poznejšimi spremembami; v

nadaljevanju ZZZPB) je vključitev v program aktivne politike

zaposlovanja sicer opredeljena kot temeljna pravica brezposelne

osebe z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti. Zavod ali druga

pooblaščena organizacija mora tako najkasneje v dveh mesecih po

prijavi brezposelnosti, pripraviti zaposlitveni načrt, ki je

podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne

politike zaposlovanja. Vendar pa se ukrepi aktivne politike

zaposlovanja, urejeni v ZZZPB, nanašajo tako na organizacije

oziroma delodajalce (48. in 48. a člen ZZZPB), kot brezposelne

osebe, vključene v program. Pri odločanju o vključitvi v program

aktivne politike zaposlovanja ter izdelavi zaposlitvenega načrta

je pristojni nosilec in izvajalec (v konkretnem primeru tožena

stranka) glede na 3. odstavek 49. b člena ZZZPB dolžan upoštevati

predvsem stanje na trgu dela v določenem obdobju in stanje v

določenem poklicu; stroške vključitve v program; osebne,

poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe; ter

možnosti za uspešen zaključek programa. Šele po 5. alinei 3.

odstavka 49. b člena ZZZPB so upoštevne tudi želje brezposelne

osebe glede vrste programa, v katerega bi se želela vključiti,

vendar le pod pogojem, če so te utemeljene, in če jih je smiselno

upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in

obdobju. Brezposelno osebo je tako na podlagi zaposlitvenega

načrta mogoče vključiti tudi v izobraževanje in s tem v

prekvalifikacijo iz enega v drug poklic, vendar v skladu s 53. b

členom ZZZPB le, kadar je to potrebno zaradi izboljšanja položaja

na trgu dela, ker ji ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne

zaposlitve v smislu 17. č oziroma 17. d člena ZZZPB.

Glede na to, da slednje dejansko stanje v obravnavani zadevi ni

izkazano, saj je bilo od 1.5.2001 do 30.6.2002, ko je bila

tožnica prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna

oseba, priglašenih 411 potreb po zaposlitvi ekonomskih tehnikov,

je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni

pogoji iz 53. b člena v zvezi z 49. b členom ZZZPB za njeno

vključitev v program aktivne politike zaposlovanja s

prekvalifikacijo iz enega v drug poklic, ter torej iz poklica

ekonomski tehnik v poklic kozmetični tehnik. Zato je z

izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na razveljavitev zavrnilnih

odločb toženca in priznanje vtoževane pravice zakonito zavrnjen

in je iz istih razlog tudi pritožba ostala brezuspešna. Zaradi

obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti

in na podlagi 353. člena ZPP-UPB2 potrditi sodbo sodišča prve

stopnje.