Appeal dismissed; court upheld damages awarded for physical and mental injury under tort law.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Po ugotovitvah revizijskega sodišča so vse prisojene odškodninske postavke za negmotno škodo v okvirih, ki jih določata 200. člen in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih ter obstoječa sodna praksa za tovrstne poškodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da mora plačati tožniku znesek 671.790,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 290,00 SIT od 21.11.1990 dalje do plačila, od zneska 71.500,00 SIT od 22.4.1992 dalje in od zneska 600.000,00 SIT od izdaje sodbe dne 12.10.1993 dalje do plačila ter da mu povrne pravdne stroške v znesku 87.768,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1993 dalje do plačila. Višji tožnikov tožbeni zahtevek je zavrnilo. Prisojeni znesek je odškodnina za škodo, ki je nastala tožniku, ker ga je toženec dne 9.11.1990 poškodoval. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da do tožnikove poškodbe ni prišlo na način, kot je bilo ugotovljeno v izpodbijanih sodbah. Toženec se je pred tožnikovim napadom, ko je z vilami suval v vrata njegove hiše, branil tako, da je molel skozi priprta vrata motorno žago, na kateri se je tožnik porezal. Možnost takega načina poškodbe je izvedenec v kazenskem postopku dopustil, v tem postopku pa izvedenec kljub toženčevim opozorilom o tej okoliščini ni bil zaslišan. Tudi višina odškodnine je bila previsoko odmerjena. Tožnik je že par dni po poškodbi delal na kmetiji vsa dela. Zahtevek za psihične bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni utemeljen in isto velja tudi za zahtevek zaradi skaženosti.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Toženec v reviziji ni pojasnil, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar take kršitve ni ugotovilo.

Z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na način nastanka tožnikove poškodbe, ugovarja toženec dejanskim ugotovitvam sodišč prve in druge stopnje. Z njimi se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje glede načina nastanka tožnikovih poškodb in njihovih posledic pa sta sodišči s svojo odločitvijo tudi materialno pravo pravilno uporabili. Toženec je bil obsojen v kazenskem postopku, ker je s prižgano motorno žago namerno zamahnil proti tožniku in ga porezal po zapestju leve roke. Poleg obsežne raztrganinske rane je bila poškodovana kita iztezalka za peti prst in nažagana peta dlančna kost. Ugotovljen čas trajanja tožnikovih fizičnih bolečin in nelagodnosti ter njihova intenzivnost nudita zadostno podlago za prisojeno odškodnino za fizične bolečine v znesku 200.000,00 SIT. Tudi za skaženost je bila glede na ugotovljene vidne posledice poškodbe prisojena primerna odškodnina. Toženec tudi ne more uspešno ugovarjati prisojeni odškodnini za psihične bolečine zaradi tožnikove zmanjšane življenjske aktivnosti. Upoštevati je treba, da tožnik kot kmet opravlja vsakodnevna težja fizična dela, pri čemer ga ovirajo trajne posledice poškodb (bolečine ob poskusu stiska roke v pest, omejena groba moč leve roke in omejena gibljivost osnovnega členka leve roke). Prisojena odškodnina za psihične bolečine v znesku 350.000,00 SIT tako ni pretirana. Po ugotovitvah revizijskega sodišča so vse prisojene odškodninske postavke za negmotno škodo v okvirih, ki jih določata 200. člen in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih ter obstoječa sodna praksa za tovrstne poškodbe.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno. (392. člen ZPP).