Appeal allowed; court held failure to warn plaintiff of withdrawal consequences invalidates dismissal.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Če sodišče tožeče stanke v vabilu na poravnalni narok ali na prvi

narok ne opozori, da se bo v primeru, da se naroka ne udeleži,

štelo, da je tožbo umaknila, niso podani pogoji za izdajo sklepa

o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odst. 28. čl. Zakona o

delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004,

v nadaljevanju ZDSS-1) zaradi neudeležbe tožnika na glavni

obravnavi dne 6.6.2005 sklenilo, da se umik tožbe vzame na znanje

in se postopek v socialnem sporu ustavi.

Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pri

tem navaja, da je na obravnavo res zamudil za približno pet

minut, vendar pa ne po svoji krivdi. Razlog zamude je bila

prometna nesreča, zaradi katere je nastal zastoj na cesti, obvoz

pa ni bil mogoč. Kljub temu, da se je tožnik na obravnavo napotil

dve uri prej, pa ravno zaradi prometne nesreče, o kateri se lahko

opravijo poizvedbe pri Policijski postaji L., ni mogel priti

pravočasno. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi

in o zadevi meritorno odloči oz. da se izpodbijani sklep

razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožnik še predlaga, da se obravnava opravi na sodišču v M.

S., kajti v sporni zadevi je moral priti iz H. M. v Maribor,

bližje pa bi mu bilo, če bi bila obravnava v M. S..

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v

predmetni zadevi podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl.

Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004, v

nadaljevanju ZPP), kajti izpodbijanega sklepa se ne more

preizkusiti.

Prvostopno sodišče je sklep o ustavitvi postopka izdalo na

podlagi 2. odst. 28. čl. ZDSS-1, kjer je določeno, da če na

poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride

tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Namen navedenega

člena je zagotoviti večjo procesno disciplino in aktivnost strank

in s tem pospešiti postopek. Sklep o umiku tožbe pa je mogoče

izdati le v primeru, če so izpolnjeni tudi pogoji po 5. odst. 28.

čl. ZDSS-1, torej v primeru, če je bila stranka pravilno vabljena

in nadalje, da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oz.

ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da stranka

iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Nadaljnji pogoj

pa je določen v 6. odst. 28. čl. ZDSS-1 in sicer mora sodišče

stranko v vabilu na narok opozoriti na posledice izostanka z

naroka.

Po pregledu dokumentacije v spisu pa pritožbeno sodišče

ugotavlja, da iz dokumentacije v spisu ni razvidno, ali je

prvostopno sodišče tožnika opozorilo na posledice izostanka z

naroka. Zaradi navedenega se sklep tudi ne da preizkusiti.

Opozorilo je namreč bistveno pri ugotavljanju, ali so bili

izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa, da se zaradi neudeležbe

tožnika na naroku šteje, da je umaknil tožbo. Torej ne glede na

to, ali so bili za izostanek z naroka opravičljivi razlogi, je

bilo potrebno že zaradi prej navedenega, na podlagi 1. odst. 354.

čl. v zvezi s 3. tč. 365. čl. ZPP, izpodbijani sklep razveljaviti

in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

V zvezi z razpisom obravnave v M. S. namesto v M., pa pritožbeno

sodišče poudarja, da je v 3. odst. 13. čl. ZDSS-1 določeno, da

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih

na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih

oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih drugih delovnih

sodišč pod pogoji, ki jih določa 64. člen ZDSS-1. V navedenem

členu pa je določeno, da sodišče lahko opravi narok tudi na

svojih zunanjih oddelkih ali na sedežu ali zunanjih oddelkih

drugih delovnih sodišč, če ima zavarovanec stalno oz. začasno

prebivališče na tem območju. Zakon torej omogoča sodišču, da

opravi naroke tudi na sedežu in zunanjih oddelkih drugih delovnih

sodišč in torej ne le na sedežu v Ljubljani, vendar pa je s tem v

zvezi odločitev prepuščena sodišču, ki glede na konkretni primer

oceni, ali so podani razlogi (zdravstveno stanje, bolezen, težke

socialno-ekonomske razmere, invalidnost itd.), ki bi narekovali

opravo glavne obravnave ob upoštevanju tožnikovega stalnega oz.

začasnega prebivališča. Ker je odločitev o tem prepuščena sodišču

prve stopnje, pritožbeno sodišče ni imelo nobene pravne podlage,

da bi samo odločalo o tem, kje bo prvostopno sodišče opravilo

narok za glavno obravnavo, v smeri, kot se to zavzema tožnik v

pritožbi.