Appeal allowed; first-instance court violated procedural law by issuing default judgment without verifying claim specifics.

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Tožeča stranka v tožbi števila točk ni navedla in tako sodišče ni moglo z izračunom ugotoviti, če v tožbenem zahtevku navedena kupnina ustreza predpisom, po katerih je bila tožena stranka dolžna prodati stanovanje. Ker tožbeni zahtevek v tem delu ni bil sklepčen, že iz tega razloga ni bilo pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka. Sodišče prve stopnje je s tem, da je sodbo izdalo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki, da sklene s tožnico prodajno pogodbo, sposobno za vpis v zemljiško knjigo, s katero bo prodala pritlično stanovanje št. 1 v stanovanjskem objektu G. v skupni površini 49,10 m2 za kupnino 92.307,50 SIT (10% pogodbene vrednosti) in plačilu preostanka v višini 830.769,00 SIT z upoštevanjem revalorizacije v 240 mesečnih obrokih. Pritožbo tožene stranke proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da se s tožbo zahteva sklenitev prodajne pogodbe, ki ima bistvena elementa predmet in ceno. Glede cene v tožbi niso bila navedena potrebna dejstva in predloženi dokazi. Sklepčnost tožbenega zahtevka je predpostavka za izdajo sodbe zaradi izostanka. Ker tega sodišči nista upoštevali, so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Končno še navaja, da je tožnica zamolčala, da je K. odklonil odkup stanovanja, s čimer je sodišče zavedla, da je zmotno uporabilo materialno pravo.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Pritrditi je treba reviziji, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je izdalo sodbo zaradi izostanka, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Po 4.tč. 1.odst. 332.čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost). Navedena morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. V konkretnem primeru je tožnica zahtevala od tožene stranke sklenitev prodajne pogodbe po 117.čl. stanovanjskega zakona. Sodba v takem primeru nadomesti sklenjeno prodajno pogodbo med strankama in zato mora izrek vsebovati vse bistvene elemente. V stanovanjskem zakonu je lastniku stanovanja naložena obveznost skleniti prodajno pogodbo z dotedanjim imetnikom stanovanjske pravice za določeno ceno. Obveznost sklenitve prodajne pogodbe in načini plačila kupnine so določeni v 117.čl., način določitve vrednosti stanovanja pa je v 121.čl. V 1.odst. 121.čl. citirani pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur.l. SRS, št. 25/81) vsebuje vse elemente za izračun. Poleg stanovanjske površine je pri tem odločilno število točk po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja. Tožeča stranka v tožbi števila točk ni navedla in tako sodišče ni moglo z izračunom ugotoviti, če v tožbenem zahtevku navedena kupnina ustreza predpisom, po katerih je bila tožena stranka dolžna prodati stanovanje. Ker tožbeni zahtevek v tem delu ni bil sklepčen, že iz tega razloga ni bilo pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka. Sodišče prve stopnje je s tem, da je sodbo izdalo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 6.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP. Tako kršitev bi moralo sodišče druge stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (2.odst. 365.čl. ZPP) in ker tega ni storilo, je omenjena kršitev podana tudi v izpodbijani sodbi.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1.odst. 394.čl. ZPP). V reviziji zatrjevanega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava zaradi zamolčanih dejstev v tožbi revizijsko sodišče ni ugotovilo.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3.odst. 166.čl. ZPP.