Unemployment benefit arrears interest claim dismissed because it was filed after full payment. Interest runs only from the lawsuit filing date for periodic payments.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi stroške pritožbe.

[JEDRO]

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17. a. in 18. čl.

ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu

zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker

ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa

neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno uporabiti

3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih

dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen

zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih

zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval po

izplačilu zneskov nadomestila, pred tem pa v postopku, ki se je

na njegovo zahtevo vodil pri Zavodu oz. toženi stranki ni

postavil obrestnega zahtevka, ni upravičen do zakonskih zamudnih

obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, ampak šele od

postavutve obrestnega zahtevka dalje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov

zahtevek, da se razveljavi odločba tožene stranke št.

020-31-134/99-003 z dne 8.1.2001 ter odločba Zavoda Republike

Slovenije, Območne enote N. št. 8-11-15858/01-99 z dne 8.11.1999

spremeni tako, da se tožniku priznajo zakonske zamudne obresti od

priznanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas od

1.9.1993 dalje in sicer od zneskov 50.044,60 SIT za časovna

obdobja od 30.9.1993 do 15.12.1999, od 31.10.1993 do 15.12.1999,

od 30.11.1993 do 15.12.1999 in od 31.12.1993 do 15.12.1999, ki

skupaj znašajo 821.869,29 SIT. Zavrnilo je zahtevek, da Zavod RS

za zaposlovanje, Območna enota N. izplača G. S. omenjeni znesek z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1999 dalje do plačila v 8

dneh ter da mu tožena stranka povrne stroške postopka z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 8

dneh.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik.

Navaja, da je prvostopno sodišče zanemarilo obdobje od 1.9.1993

do dejanskega izplačila nadomestila 15.12.1999, zato izpodbijane

sodbe ni mogoče preizkusiti, kar je razlog za razveljavitev in

vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek. Pogoje za priznanje

nadomestila za čas brezposlenosti je tožnik izpolnil že

20.9.1993, ko je zavodu za zaposlovanje predložil vso

dokumentacijo. Sodišče je Republiki Sloveniji, Ministrstvu X.

naložilo, da tožniku izda odločbo o odmeri in izplačevanju

nadomestila za čas brezposelnosti, kar pomeni, da je potrebno

nadomestilo pravično odmeriti in mu priznati, zaradi zamude pri

izplačilu, tudi obresti. Sklicuje se na Zakon o predpisani

obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, na

podlagi katerega bi mu tožena stranka morala zagotoviti izplačilo

realne vrednosti dajatve iz zavarovanja za primer brezposelnosti

in revalorizirane vrednosti terjatve. Sodišče napačno razlaga 1.

odst. 279. člena ZOR. Terjatev je uveljavil v septembru 1995, vsi

posamezni mesečni zneski so zapadli, terjatev bi morala biti

sproti izplačana, ker temelji na samem zakonu, sodba na katero se

sklicuje sodišče prve stopnje, pomeni le potrditev dejstva.

Nesankcionarno odlaganje in zavrnitev odmere ter izplačila

pripadajočih pravic in denarnih zneskov pomeni kršitev ustavnih

načel enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter pravice

do sodnega varstva. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi

ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi

tožbenemu zahtevku vključno z obveznostjo plačila stroškov

postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povračilo

pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko

stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ob tem ni kršilo

določb postopka, tako ne zatrjevanih kot določb, na katere

sodišče druge stopnje na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) pazi po

uradni dolžnosti.

Pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo temelji na

17. a. in 18. čl. Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer

brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 5/91 s spremembami - ZZZPB). Iz

določb zakona o odmeri, načinu in času izplačevanja nadomestila

izhaja, da gre za mesečno, torej občasno dajatev, ki se

zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne

varnosti. Za presojo upravičenosti terjatve do obrestovanja

občasnih dajatev, je glede na določbo 1060. člena Obligacijskega

zakonika (Ur.l. RS, št. 83/2001 - OZ), ki velja od 1.1.2002

potrebno uporabiti Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ,

št. 29/78, 39/85 in 57/89 - ZOR), ki se je v RS uporabljal na

podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne

listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.

l. RS/I, št. 1/91 s spremembami - UZITU), saj gre za razmerje,

nastalo pred uveljavitvijo OZ, oz. se terjatev nanaša na obdobje

uporabe ZOR. Z odločbo Zavoda Republike Slovenije za

zaposlovanje, Območne enote N. št. 8-11-15858/01-99 z dne

8.11.1999 je bila tožniku priznana pravica do denarnega

nadomestila med brezposelnostjo za čas 24 mesecev, z izplačilom

od 1.9.1993 do 31.8.1995. Pravica do dajatve ne temelji na

civilnopravnem razmerju, urejena je s posebnim zakonom, zato

zanjo glede obrestovanja velja 1. odst. 279. čl. ZOR. Po tej

določbi od zapadlih občasnih denarnih dajatev ne tečejo zamudne

obresti, razen če zakon tako določa. Ker ZZZPB nima posebnih

določb o zamudnih obrestih, je sodišče prve stopnje pri presoji

tožbenega zahtevka pravilno uporabilo kot pravno podlago 3. odst.

279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih dajatev

tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen

zahtevek za njihovo plačilo. Višje delovno in socialno sodišče je

že zavzelo stališče, da v primeru terjatve do denarnega

nadomestila za čas brezposelnosti ni utemeljen obrestni zahtevek

za zakonite zamudne obresti že od vsakokratne zapadlosti

mesečnega zneska nadomestila v plačilo, temveč je obrestni

zahtevek za neplačane zapadle denarne občasne dajatve utemeljen

le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo

(npr. sodba opr.št. Psp 208/2000), seveda pod pogojem, da tožnik

takšen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti postavi.

Tožnik je plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov

nadomestila, ki mu je bilo nesporno izplačano 15.12.1999 v

skupnem znesku, zahteval s tožbo, vloženo pri sodišču prve

stopnje 13.2.2002 (datum priporočeno oddane pošiljke na kuverti k

list. št. 1 v spisu sodišča prve stopnje), to je po izplačilu

celotnega zneska nadomestila na podlagi odločbe Zavoda, območne

enote Novo mesto, z dne 8.11.1999. Za tak primer v ZOR ni podlage

za ugoditev zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V

postopku, ki se je na zahtevo tožnika vodil pri Zavodu Republike

Slovenije za zaposlovanje, Območna enota N. ter pri Ministrstvu

X. in je bil pravnomočno končan s sodbo sodišča prve stopnje

opr.št. Ps 656/97 z dne 4.6.1999, tožnik ni postavil obrestnega

zahtevka, tak zahtevek je bil postavljen šele v novem postopku,

ko je bila tožniku pravica do denarnega nadomestila priznana in

nadomestilo v skupnem znesku tudi izplačano.

Glede na dejansko stanje ni zakonite podlage, da bi se tožniku na

podlagi zahtevka, postavljenega pri sodišču po dokončno

odmerjenem nadomestilu in dne 15.12.1999 tudi izplačanem,

priznale zakonske zamudne obresti, takšna odločitev bi bila v

nasprotju z omejitvijo po 3. odst. 279. člena ZOR.

Ob tem je pravno nepomembno tožnikovo sklicevanje na Zakon o

predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni

meri, ker gre za zakon, ki določa le tehniko izračunavanja

temeljne obrestne mere in zakonskih zamudnih obresti. Vsebinska

podlaga za presojo terjatve do zakonskih zamudnih obresti je

podana le v omenjeni določbi ZOR, tožnik pa do zamudnih obresti

ni upravičen, ker mu je bila terjatev v celoti plačana v skladu z

dokončno odločbo tožene stranke predno je s tožbo pri sodišču

zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti.

Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na kršitev določb

ustave. Enakost pred zakonom in enako varstvo pravic sta

zagotovljena državljanom RS z enako uporabo predpisa, ki ureja

obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti v primeru občasnih

dajatev. V čem naj bi bila kršena tožnikova pravica do sodnega

varstva ni jasno, saj je o njegovem zahtevku zakonito odločilo

pristojno sodišče.

Po 36. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS,

št. 19/94 - ZDSS) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS stranki

v socialnem sporu trpita vsaka svoje stroške postopka, razen v

primeru, ko zavarovanec s svojim zahtevkom uspe. Glede na

zavrnitev tožbenega zahtevka in zavrnitev pritožbe je sodišče

prve stopnje zakonito zavrnilo tožnikov zahtevek za povračilo

stroškov. Sodišče druge stopnje je ob uporabi iste določbe ZDSS

ter 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sklenilo, da tožnik sam

trpi svoje stroške pritožbe.