Early retirement denied when fixed-term employment ended before statutory conditions for indefinite-term status were met.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Ker je tožnici zadnje delovno razmerje prenehalo z iztekom roka,

določenega v pogodbi o zaposlitvi sklenjen za določen čas in ji

torej ni prenehalo delovno razmerje, ki bi bilo sklenjeno za

nedoločen čas, brez lastne krivde, kot to določa zakon, eden od

pogojev po 4. alinei noveliranega 1. odst. 396. čl. ZPIZ-1 za

pridobitev predčasno pokojnine po ZPIZ/92 ni izpolnjen. Zato

tožnici na podlagi te predhodne določbe (396. čl. ZIZ/99) ni

mogoče priznati pravice do predčasne pokojnine po starem zakonu

(ZPIZ/92), saj morajo biti za priznanje pravice izpolnjeni vsi

zakonski pogoji.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek tožnice, da se razveljavita odločbi toženca št. 5 027

713, z dne 3.4.2002 in št. P-5027712, z dne 9.7.2002 ter da se

tožnici prizna pravica do predčasne pokojnine za čas od 14.4.2002

dalje, skupaj z izplačilom razlike med pripadajočo pokojnino in

dejansko prejetimi zneski, ki v času od 31.3.2005 znaša

3,174.950,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

posameznih zneskov od zapadlosti dalje do plačila. Zavrnilo je

tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščenki in sicer zaradi

napačne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je še

vedno prepričana, da ji pripada pravica do predčasne pokojnine na

podlagi 394. čl. (očitno je mišljen 396. čl.) Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s

spremembami - ZPIZ/99). Tožnica se ne strinja s stališčem

prvostopnega sodišča, da obvestilo toženca, ki ga je prejela v

mesecu aprilu 2000 in iz katerega izhaja, da bo pridobila pravico

do predčasne pokojnine, ko bo dopolnila starost 53 let in 30 let

pokojninske dobe, če je bila v zadnjih 24 mesecih najmanj 12

mesecev prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka

zaposlitve, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženec

svojih odločb, ki jih izpodbija tožnica, ne bi smel izdati v

skladu z novelirano določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju. Toženec je tožnici dne 24.9.2001 celo izračunal oz.

poslal predhodni variantni izračun pokojnine in jo ponovno

opozoril na pogoje, ki jih mora izpolnjevati za pridobitev

pravice do predčasne pokojnine. Tožnica je 53 let dopolnila

14.4.2002, pred tem pa je bila od 15.4.2001 prijavljena pri

Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Z obvestili

toženca in celo variantnim izračunom je bila zavedena in toliko

bolj presenečena, ker ji je toženec njeno vlogo za priznanje

pravice do predčasne pokojnine zavrnil. Tožnica je prepričana, da

je upravičena do predčasne pokojnine od 14.4.2002 dalje, zato

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter

zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oz. podredno,

da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi.

Obenem priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v

sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega

stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno

odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere

pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl.

Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP).

Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s

pravnimi razlogi.

Tožnica je s tožbo uveljavljala priznanje pravice do predčasne

pokojnine, pri čemer se je sklicevala na 40. člen Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92 s

spremembami - ZPIZ/92) v zvezi s 396. čl. novega zakona

(ZPIZ/99). Določba 396. čl. ZPIZ/99 pomeni prehodno določbo, ki

izjemoma omogoča uveljavitev pravice do starostne ali predčasne

pokojnine po prejšnjih predpisih, torej po starem zakonu

(ZPIZ/92). V 1. odst. 396. čl. zakona je bilo tako sprva

določeno, da zavarovanci, ki so do 31.12.1999 pridobili pravico

do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali jim je do tega

dne prenehalo delovno rezmerje zaradi stečaja, likvidacije ali

prisilne poravnave, ali so bili delovni invalidi II. oz. III.

kategorije invalidnosti, ali jim je prenehalo delovno razmerje

brez lastne krivde pred uvedbo stečaja podjetja in so bili

prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev in jim

je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali

predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega

zakona manjkalo 5 let starosti in pokojninske dobe ali manj,

lahko uveljavijo pravico do starostne ali predčasne pokojnine po

predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Navedena določba

pa je bila spremenjena z novelo zakona, objavljeno v Uradnem

listu RS št. 109/2001 - ZPIZ-1c. Skladno z noveliranim 1. odst.

396. čl. ZPIZ/99, zavarovanec, ki mu je na dan 31.12.1999 do

izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali

predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega dne, manjkalo

5 let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi

pravico do starostne ali predčasne pokojnine po teh predpisih,

če:

- je na dan 31.12.1999 užival pravico do denarnega nadomestila za

čas brezposelnosti oz. mu je na ta dan pravica do denarnega

nadomestila mirovala, po 1.1.2000 pa je uveljavil pravico do

denarnega nadomestila za preostali čas, ali

- mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije,

prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno

31.12.1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen;

- ima na dan 31.12.1999 status delovnega invalida II. oz. III.

kategorije,

- mu je delovno razmerje za nedoločen čas prenehalo brez lastne

krivde pred uvedbo stečaja podjetja, uvedenega do 31.12.1999 in

je bil do 31.12.1999 prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje več

kot 24 mesecev ter je do 31.12.1999 ostal dejansko nezaposlen.

Kot to izhaja iz obrazložitve novele navedenega člena (Zakon o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključno z novelo

ZPIZ-1e, prečiščeno besedilo z obrazložitvijo sprememb in

dopolnitev, Bonex Založba, Ljubljana, 2004) je bil 1. odst.

spremenjen zaradi večje jasnosti besedila in odprave

pomanjkljivosti v praksi, saj so pogoji za pridobitev pravic

natančneje opredeljeni.

Za presojo predmetne zadeve je torej bistveno, kdaj je bila

vložena zahteva za priznanje pravice do predčasne pokojnine. V

primeru, da bi bila ta zahteva podana do uveljavitve novele

ZPIZ-1c, ki je začela veljati 1.1.2002, bi se namreč tožničina

vloga obravnavala po predpisih, veljavnih do navedenega datuma.

Ker pa je tožnica zahtevo za priznanje pravice do predčasne

pokojnine vložila dne 15.3.2002, je potrebno pri presoji

izpolnjevanja zakonskih pogojev upoštevati novelirano določbo 1.

odst. 396. čl., ki velja od 1.1.2002 dalje. Med strankama je

očitno nesporno, da tožnica na dan 31.12.1999 ni uživala pravice

do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, da ji ni

prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne

poravnave ali drugih operativnih razlogov ter nadalje, da na dan

31.12.1999 tudi ni imela statusa delovnega invalida II. oz. III.

kategorije invalidnosti in da torej s tem v zvezi ne izpolnjuje

pogojev po 1., 2. in 3. alinei noveliranega 1. odst. 396. čl.

ZPIZ/99. Prav tako pa tudi po stališču pritožbenega sodišča

tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v že citirani 4. alinei

noveliranega 1. odst. 396. čl. ZPIZ/99, kajti tožnica je bila

nazadnje zaposlena za določen čas in sicer gre za obdobje od

25.3.1996 do 30.4.1996, kar je razvidno tudi iz fotokopije

pogodbe o zaposlitvi z dne 25.3.1996 (priloga A/1 sodnega spisa).

Zakon namreč v 4. alinei kot enega izmed pogojev izrecno določa

prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, brez

krivdnih razlogov. Ker je šlo za delovno razmerje za določen, ne

pa za nedoločen čas, torej že iz tega razloga en od pogojev po 4.

alinei 1. odst. 396. čl. ni izpolnjen, to pa pomeni, da tožnici

na podlagi prehodnih določb novega zakona ni mogoče priznati

pravice do predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih. Za

priznanje take pravice morajo biti namreč izpolnjeni vsi zakonsko

določeni pogoji in če en od teh ni izpolnjen, tudi pravice ni

mogoče priznati.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bilo tožnici že v letu

2000 pojasnjeno, da se bo lahko predčasno upokojila po starih

predpisih, ko bo dopolnila starost 53 let, pa pritožbeno sodišče

poudarja, da je bilo navedeno pojasnilo dano še v času

veljavnosti prvotnega besedila 1. odst. 396. člena, medtem ko je

za presojo predmetne zadeve glede na datum vložitve zahteve

potrebno upoštevati novelo zakona, torej spremenjen 1. odst. 396.

čl. ZPIZ/99.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno

zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker

tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi

68. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št.

2/2004 - 10/2004 - ZDSS-1) v zvezi s 154. čl. ZPP odločilo, da

tožnica trpi sama svoje stroške pritožbe.