Appeal allowed; default judgment voided due to failure to warn defendant of consequences of absence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacated the default judgment, and remanded the case for a new trial. The first-instance court had issued a default judgment against a defendant who responded to the complaint but failed to appear at the first hearing for main proceedings. The court found this procedurally invalid because the defendant was never explicitly warned in the summons about the legal consequences of such absence, a requirement mandated by the relevant labor and social courts law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih: A default judgment issued against a defendant who answered the complaint but failed to appear at the first hearing is valid only if the defendant was explicitly warned in the summons of the consequences of their absence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če toženec odgovori na tožbo, pa ne pride na prvi narok za glavno
obravnavo, je ob izpolnjevanju ostalih predpostavk iz 318. člena
ZPP mogoče zamudno sodbo po 1. odstavku 28. člena ZDSS zakonito
izdati le, če je hkrati izpolnjen še pogoj iz 6. odstavka 28.
člena ZDSS (da sta bili stranki v vabilu na prvi narok opozorjeni
na posledice izostanka).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženo
stranko zavezalo, da tožeči plača 134.927,00 SIT z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od 27.11.2003 dalje do plačila. Zamudna sodba
je izdana na temelju 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem
postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2) v
zvezi s 1. odstavkom 28. člena Zakona o delovnih in socialnih
sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju
ZDSS-1), kot posledica izostanka toženca s prvega naroka za
glavno obravnavo.
Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo. V laični vlogi
navaja le, da sam ni preverjal, ali je upravičen do vtoževanih
zneskov, saj je smatral, da ima pravočasne in točne informacije,
pomembne za izplačevanje nadomestila. Sedaj nima denarja, da bi
ga vrnil tožeči stranki, ki deluje netočno in površno. Prosi za
ponovno glavno obravnavo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbene navedbe toženca, da ni preverjal, ali je upravičen do
denarnih nadomestil, ker je menil, da ima zavod pravočasne in
točne informacije, pomembne za izplačevanje, in da nima denarnih
sredstev za vračilo dosojene glavnice, za pritožbeno rešitev
zadeve pravno sploh noso relevantne. V bistvu pomenijo
nestrinjanje z dejansko podlago izpodbijane sodbe. Po 2. odstavku
338. člena ZPP-UPB2 pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja zamudna sodba sploh ni dovoljeno izpodbijati.
Zato pritožba v tej smeri ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje po 2. odstavku 350. člena ZPP-UPB2 sodbo
sodišča prve stopnje sicer preizkuša v mejah razlogov, navedenih
v pritožbi, vselej pa po uradni dolžnosti pazi še na pravilno
uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb ZPP-UPB2.
Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP-UPB2 je tako izpodbijano
sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, ker je
ugotovilo, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do
absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena
ZPP-UPB2 v zvezi s 1. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Po 1. odstavku
318. člena ZPP-UPB2 je zamudno sodbo mogoče izdati, če tožena
stranka v roku iz 277. člena ne odgovori na tožbo, pa so hkrati
izpolnjene še nadaljnje, kumulativno predpisane predpostavke.
Torej, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v
odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo
razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz
dejstev, navedenih v tožbi in da dejstva, na katera se opira
tožbeni zahtevke, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil
tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Zamudno sodbo pa je
glede na 1. odstavek 28. člena ZDSS-1 v socialnih sporih dopustno
izdati tudi, ko tožena stranka sicer odgovori na tožbo, pa ne
pride na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo,
vendar le pod pogojem, da je bila pravilno vabljena, pa za
izostanek glede na 5. odstavek 28. člena ZDSS-1, ni izkazala
upravičenih razlogov. Seveda mora biti na pravne posledice
izostanka in torej možnost zamudne sodbe, kljub podanemu odgovoru
na tožbo, v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo, izrecno
opozorjena. Ker v sodnem spisu sploh ni vabila za poravnalni
oziroma prvi narok za glavno obravnavo 7.4.2005, iz katerega bi
izhajalo, da bi bil toženec opozorjen na posledice izostanka,
zaključka sodišča, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi
pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP-UPB2 in 1. odstavka 28.
člena ZDSS-1, sploh ni mogoče preizkusiti.
Da bodo lahko odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti postopka,
je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi, iz navedenih razlogov
izpodbijano ugoditveno zamudno sodbo razveljaviti in zadevo
vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po oceni pritožbenega
sodišča namreč ni podano procesno stanje iz 30. člena ZDSS-1, saj
lahko postopkovne kršitve, ki se nanašajo na pravilno vabljenje
strank na prvi narok za glavno obravnavo, odpravi le sodišče prve
stopnje.