Appeal allowed; appeal against termination of proceedings for withdrawal invalid due to lack of summons for main hearing.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Kadar v sodnem spisu ni vabila strankam na prvi narok za glavno

obravnavo, zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi štetja

tožbe za umaknjeno ni mogoče preiskusiti, ker ni mogoče

ugotoviti, ali je bila stranka v vabilu sploh opozorjena na

pravne posledice izostanka iz 2. odstavka 28. člena ZDSS.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik tožbe vzelo

na znanje in postopek ustavilo. Takšno odločitev je izdalo na

podlagi 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih, ker je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila,

tožena stranka pa naj bi v umik privolila.

Zoper sklep, vročen po pravilih o fikciji vročitve, je tožnik

vložil vlogo (list. št. 52 - 76 v sodnem spisu), ki jo je

prvostopenjsko sodišče štelo kot pravočasno pritožbo in jo s

predložitvenim poročilo predložilo v pritožbeno obravnavanje

(list. št. 50 v sodnem spisu). Iz laične, zelo obsežne,

nepregledne in tudi ne povsem razumljive množice navedb je mogoče

povzeti, da tožnik ne soglaša s postopki prisilne izterjave

obveznosti tako iz obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega

zavarovanja. Nad njim naj bi se dogajalo nasilje, kot kršitve

človekovih pravic, ki naj bi jih izvrševali hudodelci in

kriminalci vseh vrst.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in

10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), ki velja in se uporablja od

1.1.2005, prinaša pomembne postopkovne novosti v sporih pred

delovnimi in socialnimi sodišči. V 20. členu ZDSS-1 uzakonjuje

načelo pospešitve postopka, ki naj zagotovi, da se v delovnih in

socialnih sporih postopa hitro. To načelo je izpeljano v

nadaljnjih določbah zakona, med drugim tudi v 28. členu ZDSS-1 o

posledicah izostanka strank s prvega poravnalnega naroka ali

prvega naroka za glavno obravnavo. Po 2. odstavku 28. člena

ZDSS-1 se že ex lege in torej brez morebitnega predhodnega

soglasja nasprotne stranke, šteje tožba za umaknjeno, če na

poravnalni narok, ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride

tožeča stranka. Vendar pa je 2. odstavek 28. člena ZDSS-1 mogoče

uporabiti le v povezavi s 5. in 6. odstavkom istega zakona.

Torej, da je bila stranka pravilno vabljena, pa ni izkazala

upravičenih razlogov za izostanek, oziroma ni splošno znanih

okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni

mogla priti na narok, in da je bila v vabilu opozorjena na pravne

posledice izostanka z naroka.

Pritožbeno sodišče sicer ne ugotavlja, da bi v postopku pred

sodiščem prve stopnje prišlo do kršitve pravil vročanja. V

obravnavani zadevi se šteje vročitev vabila za opravljeno po

pravilih o fikciji vročitve iz 2. odstavka 141. člena Zakona o

pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju

ZPP-UPB2). Kljub temu, da tožeča stranka vabila sicer ni prejela,

že po samem zakonu šteje, da je vročitev opravljena v redu, saj

je pošiljka vrnjena z oznako, da je bila o njej pravilno

obveščena, pa je ni dvignila. Vendar pa v sodnem spisu sploh ni

vabila strankam za prvi narok za glavno obravnavo. Tako

izpodbijanega sklepa, izdanega na temelju 2. odstavka 28. člena

ZDSS-1 zaradi izostanka tožnika s prvega naroka za glavno

obravnavo, ni mogoče preizkusiti, ker ni mogoče ugotoviti, niti

presoditi, ali je bil v skladu s 6. odstavkom 28. člena ZDSS-1,

pravilno opozorjen na posledice izostanka. Ker navedena

pomanjkljivost lahko vpliva na pravilnost in zakonitost

izpodbijanega sklepa, je v obravnavani zadevi podana bistvena

kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP-UPB2. Pritožbi tožnika je

zaradi te procesne kršitve potrebno ugoditi in ob uporabi 3.

odstavka 365. člena ZPP-UPB2 izpodbijani sklep razveljaviti ter

zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.