Appeal court partially allowed appeal, correcting first-instance judgment to partially revoke administrative decision regarding sick leave end date.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court partially revoked the first-instance judgment, correcting the first-instance court's error in partially revoking the defendant's administrative decision. The defendant argued the judgment violated procedural rules by failing to distinguish between the disputed end date of sick leave and the undisputed period. The court held that since the defendant had already partially ruled correctly on the disputed end date in the administrative proceedings, the first-instance court erred in material law by not limiting the revocation to that specific date.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) 2. odst. 81. člena; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 2. tč. 358. člen: When an administrative decision is partially correct regarding a disputed fact, the reviewing court must limit the revocation of the first-instance judgment to the specific erroneous portion rather than the entire decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi. 2 in 3. odst. 1. tč. izreka sodbe
sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi:
"Odločba toženca z dne 14.1.2005 se odpravi. Odločba toženca z
dne 14.12.2004 se delno odpravi in sicer glede datuma zaključka
začasne nezmožnosti za delo (17.12.2004) in se ugotovi, da je bil
tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela za
poln delovni čas vse do 2.1.2005."
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi
sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Toženec je tožniku z odločbo bolniški stalež za čas od 15.12.2004
do 17.12.2004 priznal. Ker je bil sporen le zaključek bolniškega
staleža, ne pa sicer priznan bolniški stalež, bi moralo sodišče
pri presoji zakonitosti odločbe le-to odpraviti le delno glede
datuma zaključka bolniškega staleža, kot to omogoča ZDSS-1 v 2.
odst. 81. člena, ne pa v celoti. Sodišče je s tem, ko ni
upoštevalo, da je toženec s prvostopenjsko odločbo delno pravilno
odločil v upravnem postopku, zmotno uporabilo materialno pravo.
Zmotna presoja toženčevega postopkovnega prava namreč predstavlja
s strani sodišča zmotno uporabo materialnega prava.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je razsodilo:
"1. Tožbenemu zahtevku tožnika se ugodi.
Odpravita se odločbi tožene stranke št. 270000-2003-5648 z dne
14.12.2004 in z dne 14.1.2005.
Ugotovi se, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi
poškodbe izven dela za polni delovni čas od 15.12.2004 do
2.1.2005.
2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku njegove stroške
postopka v višini 70.455,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi
od 26.9.2005 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo."
Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb
pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem
postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami). Navaja, da izrek
sodbe nasprotuje razlogom sodbe. V obrazložitvi je namreč
navedena začasna nezmožnost tožnika od 18.12.2004 do 2.1.2005,
medtem ko v izreku ni pravilno navedena začasna nezmožnost za
delo zaradi poškodbe izven dela, saj je v njem navedeno obdobje
od 15.12.2004 do 2.1.2005. Prvostopenjsko sodišče je torej v
izreku zmotno ugotovilo sporno obdobje, medtem ko je v
obrazložitvi sporno obdobje od 18.12.2004 do 2.1.2004 (pravilno:
2005, saj gre za očitno pisno pomoto pri letnici v pritožbi)
pravilno navedeno, kot je tožnik tudi postavil tožbeni zahtevek.
Čeprav pritožba poudarja, da je prvostopenjsko sodišče v
obrazložitvi na podlagi izvedenih dokazov nesporno ugotovilo, da
je bil tožnik nezmožen za delo od 18.12.2004 do 2.1.2005 zaradi
poškodbe izven dela za poln delovni čas, meni, da je glede na
prej navedeno podana že navedena bistvena kršitev postopkovnih
določb ter predlaga kot primarno spremembo prvostopenjske sodbe
ter zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti, podredno pa
razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v
ponovno sojenje.
Pritožba je delno utemeljena.
Toženec je s prvostopenjsko odločbo z dne 14.12.2004 (priloga A/5
v spisu sodišča prve stopnje) izrekel, da je bil tožnik od
15.12.2004 do 17.12.2004 začasno nezmožen za delo. Z dokončno
odločbo z dne 14.1.2005 (A/1), zoper katero je v tem sporu
vložena tožba, je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno
odločbo. S prvostopenjsko odločbo z dne 24.1.2005 (A/4) pa je
odločil, da je bil tožnik od 3.1.2005 do 17.2.2005 začasno
nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela. Sporno obdobje v tem
sodnem sporu je torej od 18.12.2004 do 2.1.2005, kot ga je tudi
tožnik opredelil v pripravljalni vlogi, datirani s 1.6.2005
(list. št. 14). Kot že rečeno je tudi po pritožbenem stališču
prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov nesporno
ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od
18.12.2004 do 2.1.2005 zaradi poškodbe izven dela za poln delovni
čas. S tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodbo
temeljito obrazložilo ter da je obdobje od 18.12.2004 do 2.1.2005
navedeno tudi v obrazložitvi sodbe (zadnji stavek 1. odst. na
str. 6) in da razlogov sodbe pritožba sploh ne izpodbija.
Pritožba pa pravilno poudarja, da se v tem delu izrek - glede
datuma 15.12.2004 - ne sklada z obrazložitvijo.
Pritožbeno sodišče glede na vse že obrazloženo s tem v zvezi
ugotavlja, da ne gre za že navedeno postopkovno kršitev pri
izdaji sodbe, zaradi katere se sodba ne bi mogla preizkusiti.
Toženec je, kot že rečeno, tožniku z odločbo z dne 14.12.2004
bolniški stalež za čas od 15.12.2004 do 17.12.2004 priznal. S tem
v zvezi ni bil sporen pričetek, pač pa zaključek bolniškega
staleža z dnem 17.12.2004 in torej s strani toženca priznani
stalež ni sporen za čas od 15.12.2004 do 17.12.2004. Zato sodišče
pri presoji zakonitosti navedene odločbe in ob ugoditvi tožbenemu
zahtevku, le-te ne bi smelo odpraviti v celoti, pač pa le glede
datuma zaključka bolniškega staleža in s tem torej le delno, kot
to omogoča Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v 2.
odst. 81. člena.
Sodišče je s tem, ko ni upoštevalo, da je toženec s
prvostopenjsko odločbo delno pravilno odločil v upravnem
postopku, zmotno uporabilo materialno pravo. Zmotna presoja
toženčevega postopkovnega prava namreč predstavlja s strani
sodišča zmotno uporabo materialnega prava. Zato je pritožbeno
sodišče pritožbi delno ugodilo ter na podlagi 2. tč. 358. čl. ZPP
izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka
sodbe pritožbenega sodišča. V preostalem pa zaradi vsega že
obrazloženega ni sledilo že povzetemu pritožbenemu predlogu, saj
zanj ni pravne in dejanske podlage ter je v preostalem pritožbo
zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo
izpodbijano sodbo.