Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 6007/2005 ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.6007.2005 AI generated

Appeal allowed; court must order payment order or proceed to trial, never dismiss claim outright.

Case Number VSL sklep I Cp 6007/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The first-instance court dismissed a request for a payment order and rejected the plaintiff's appeal, claiming the plaintiff failed to provide sufficient documentary evidence. The Supreme Court held that when conditions for a payment order are not met, the court must either grant the order or proceed directly to trial, but cannot dismiss the claim entirely. Consequently, the appeal was allowed, the lower court's decisions were annulled, and the case was remitted for further proceedings.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 432 ZPP; 1. odst. 434 ZPP: If a court finds that conditions for issuing a payment order are not met, it must decide to reject the order and continue with the lawsuit, rather than dismissing the claim itself.

Keywords

AI generated
payment order procedure dismissal of claim ZPP procedural law remittal of case relativna kršitev postopka

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita in zadeva

vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

V primeru, da sodišče smatra, da niso podani pogoji za izdajo

plačilnega naloga, ne more zavreči predloga, temveč mora v odločbi

odločiti, da se predlogu za izdajo plačilnega naloga ne ugodi in

postopek nadaljuje s tožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje zavrglo predlog

tožeče stranke za izdajo plačilnega naloga in pritožbo tožeče stranke

zoper navedeni sklep.

Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve

določb postopka in v pritožbah predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi

njenima pritožbama ter izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za izdajo plačilnega

naloga tožeča stranka navaja, da je v pravdnem postopku pritožba

vedno dovljena razen v primerih, ko zakon določa, da ni pritožbe ali

posebne pritožbe. Proti sklepu o zavrženju tožbe, je pritožba vedno

dovoljena. Drugače bi bilo, če bi sodišče postopalo po členu 434 ZPP.

Odločitev je tudi sicer v nasprotju z določbami ZPP, saj sodišče

napačno meni, da bi morala tožeča stranka predložiti verodostojno

listino. Taka zahteva pa ni v skladu z določbo člena 432 ZPP, saj je

tožeča stranka predložila ustrezne listine o višini in navedla pravno

podlago in bi moralo sodišče predlogu za izdajo plačilnega naloga

ugoditi.

V pritožbi zoper zavrženje pritožbe tožeča stranka navaja, da je

odločitev v nasprotju z določili ZPP. Pravnomočen postane izrek

odločbe, ne pa razlogi. Zavrženje zahteve za sodno varstvo pomeni

konec postopka in je zato proti vsaki taki odločitvi dovoljena

pritožba.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi izterjave 37.800,00 SIT s

predlogom za izdajo plačilnega naloga. Ker gre za tožbeni zahtevek,

ki ne presega 200.000,00 SIT izda sodišče plačilni nalog zoper toženo

stranko tudi v primeru, ko tožbi niso priložene listine, so pa v njej

navedena predloga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko

ugotovi resničnost tožbenih navedb (1. odst. 432 ZPP). Sodišče v

primeru, da ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga nadaljuje

postopek s tožbo (1. odst. člena 434 ZPP), nima pa pooblastila, da

zavrže predlog, saj taka odločitev pomeni konec procesnega razmerja

kot utemeljeno trdi tožeča stranka v pritožbi. Zoper vsak sklep o

zavrženju tožbe pa je dopustna pritožba. Ker je sodišče zavrglo

predlog (tožbo) je napačno uporabilo določbo člena 434 ZPP, kar je

vplivalo na pravilnost odločitev sodišča prve stopnje in je s takšnim

postopanjem zagrešilo relativno kršitev postopka iz 1. odst. člena

339 ZPP, ki jo tožeča stranka izrecno uveljavlja v pritožbi. V

posledici tega pa je napačna tudi odločitev o zavrženju pritožbe ter

je bilo v posledici tega pritožbama ugoditi in izpodbijana sklepa

razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnje odločanje (člen 365 točka 3

ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti

o predlagani izdaji plačilnega naloga, za kar so po oceni

pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. člena 432 ZPP,

sicer pa bo moralo v nasprotnem primeru postopati tako kot določa 1.

odst. člena 434 ZPP, v nobenem primeru pa tožbe ne more zavreči.

Izrek o stroških temelji na določbi člena 166 ZPP.