Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 749/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.749.2005 AI generated

Appeal allowed; absence due to illness does not trigger process suspension without court notice.

Case Number VSL sklep I Cp 749/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, vacated the lower court's order suspending proceedings, and remanded the case for further action. The first-instance court incorrectly suspended the trial because the plaintiff failed to attend a hearing, assuming this indicated a mutual desire to end the process. However, the plaintiff had timely notified the court of her illness and requested a postponement, proving her absence was not voluntary. The court ruled that process suspension requires the explicit or implied consent of both parties, which was absent here since the plaintiff actively sought to continue the trial despite her health issues.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 1. odst. 209. člena; Mirovanje postopka nastane le po volji obeh strank; izostanek zaradi bolezni brez predloga za preložitev ne ustavi postopek.

Keywords

AI generated
suspension of proceedings mutual consent requirement illness as valid excuse process suspension conditions court notice obligation

Cited Legislation

AI generated
209. člen Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva

vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Če stranka na narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči

sodišču, in ne zato, ker ne bi hotela razpravljati ali ker bi s

svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se (začasno)

preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji, niso izpolnjeni pogoji za

mirovanje postopka. Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po

(izrecno ali konkludentno izraženi) volji obeh pravdnih strank.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 15.12.2004 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek

in tožeči stranki v plačilo naložilo pravdne stroške tožene stranke v

višini 440,00 SIT, povečane za 20% DDV. S sklepom z dne 10.1.2005 pa

je sodišče prve stopnje sklep o ustavitvi v 2. točki izreka popravilo

in tožeči stranki v plačilo naložilo pravdne stroške tožene stranke v

višini 440.000,00 SIT, povečane za 20% DDV v znesku 88.000,00 SIT, z

zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sklepa sodišča

prve stopnje do plačila.

Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka smiselno zaradi

bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, naj

pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je v tej

zadevi postopek že miroval, vendar je tožeča stranka pravočasno

predlagala nadaljevanje postopka. V nadaljevanju pa je postopek

miroval zaradi internih zadev in sicer bolezni sodnice. Čeprav je

zaradi njegove bolezni sodišče prve stopnje že preložilo glavno

obravnavo, pa je tokrat sodišče prve stopnje postopek ustavilo.

Določba 209. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004

- drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) je

pomanjkljiva, saj ne ločuje med neopravičenim in opravičenim

izostankom. Ker nima pooblaščenca, bi jo sodišče prve stopnje moralo

opozoriti na procesne pravice in katera procesna dejanja lahko

opravi. Iz spisa tudi ni razvidno, kdaj naj bi tožena stranka

predlagala mirovanje postopka. Tožeča stranka sklepa, da sodišče prve

stopnje ni preklicalo naroka, čeprav je bilo za to dovolj časa, prav

tako pa ni prejela zapisnika o opravljeni glavni obravnavi. Očitno

med izostanki, ki so posledica bolezni, in izostanki, ki so nastali

namerno ali iz malomarnosti strank, ni nobene razlike. Če bi sodišče

prve stopnje prvi narok razpisalo v razumnem roku, bi se postopek

lahko zaključil že pred boleznijo tožeče stranke. V popravnem sklepu

pa je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki v plačilo še

povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 440.000,00 SIT,

čeprav je tožena stranka v odgovoru na tožbo priglasila le 2000 točk,

v vlogi z dne 14.4.2003 pa še 50 točk. Ker je odvetnik delo opravil

14.9.2001, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati takratno

vrednost točke in sicer 90,00 SIT. Enako velja tudi za storitev, ki

jo je odvetnik opravil 14.4.2003.

Pritožba je utemeljena.

ZPP v 1. odstavku 209. člena določa, da mirovanje postopka nastane,

če se obe stranki pred koncem obravnave o tem sporazumeta ali če

nobena izmed strank ne pride na narok za glavno obravnavo, oziroma če

se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje.

Mirovanje postopka nastane tudi, če ena stranka, ki je bila v redu

povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen če je

stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v

njeni odsotnosti.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom

ustavilo postopek, ker so bili po mnenju sodišča prve stopnje v tej

zadevi že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odstavek

209. člena ZPP). Prvič je postopek miroval na podlagi sporazuma

strank, drugič pa naj bi bili izpolnjeni pogoji za mirovanje

postopka, ker se tožeča stranka kljub temu, da je bila v redu

vabljena, naroka ni udeležila, tožena stranka pa je na njem

predlagala mirovanje postopka. Pritožbeno sodišče pa se z

ugotovitvijo, da so bili v obravnavani zadevi zaradi izostanka tožeče

stranke z naroka dne 15.12.2004 ponovno izpolnjeni pogoji za

mirovanje postopka, ne strinja. Tožeča stranka se naroka za glavno

obravnavo res ni udeležila, vendar pa je sodišče z vlogo z dne

13.12.2004 obvestila, da se zaradi dolgotrajne bolezni naroka ne more

udeležiti in da zato predlaga preložitev. K vlogi je tožeča stranka

priložila tudi napotnico osebne zdravnice z dne 1.12.2004 za sprejem

v bolnico Golnik. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti zaključka, da

se tožeča stranka naroka ni udeležila, ker ne bi hotela razpravljati

ali ker bi s svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se

(začasno) preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji. Če stranka na

narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči sodišču, in ne iz

omenjenih razlogov, niso izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka.

Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po (izrecno ali konkludentno

izraženi) volji obeh pravdnih strank. Ker pa je v konkretnem primeru

tožeča stranka sodišče pravočasno obvestila (bistveno je, kdaj vlogo

stranke prejme sodišče in ne sodnik), da se naroka zaradi bolezni ne

bo mogla udeležiti in celo predlagala preložitev, pogoji za mirovanje

ob vsem povedanem niso nastopili, čeprav sodišče prve stopnje naroka

ni preložilo, kakor tudi ne bi nastopili v primeru, če bi tožeča

stranka izrecno izjavila, da naj se narok opravi v njeni odsotnosti,

ker se ga zaradi bolezni ne more udeležiti, in preložitve sploh ne bi

predlagala (1. odstavek 209. člena ZPP).

Ker je ob povedanem pritožbeno sodišče ugotovilo, da predpostavke za

mirovanje postopka niso bile (ponovno) izpolnjene, sodišče prve

stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka na

podlagi 4. odstavka 209. člena ZPP. Glede na navedeno je bilo treba

pritožbi tožeče stranke ugoditi, razveljaviti tako sklep o ustavitvi

postopka z dne 15.12.2004 kot popravni oziroma dopolnilni sklep z dne

10.1.2005 in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek

(3. točka 365. člena ZPP).