Appeal dismissed; illegal police surveillance induced criminal activity, barring prosecution under ZKP Art. 357(4).

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se

sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker je na podlagi napotkov iz razveljavitvenega sklepa pritožbenega

sodišča sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zanesljivo

ugotovilo, da sta tajni policijski delavec in tajni policijski

sodelavec obtoženca že pred izvedbo ukrepov po tedaj veljavnem členu

150 ZKP izzvala k kriminalni dejavnosti v zvezi s storitvijo kaznivih

dejanj po členu 196 in 310 KZ, je ravnalo pravilno, ko je tako zoper

nezakonito napeljanega obtoženca, kakor tudi zoper njegova

sostorilca, ki sta pri storitvi kaznivega dejanja sodelovala zgolj

zaradi njegovega nagovarjanja, izdalo zavrnilno sodbo po 4. toki 357.

člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku

zoper obtoženega U. R. iz razlogov po 1. točki 357. člena Zakona o

kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo za storitev kaznivega

dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/I

KZ, zoper obtožene U. Ra., M. Z. in A. V. pa je iz razloga po 4.

točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo za storitev kaznivega dejanja

nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/I KZ v zvezi s členom 25

KZ in v skladu s takšnima odločitvama s stroški kazenskega postopka

ter potrebnimi izdatki obdolžencev in potrebnimi izdatki in nagradami

njihovih zagovornikov obremenilo proračun.

Zoper zavrnilni del sodbe glede obtoženih U. R., M. Z. in A. V. je

vložila pritožbo okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve

določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi

zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala,

naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v tem delu razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec svetnik J. S.iz V. državnega tožilstva

R.S. je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi podatkov kazenskega spisa, razlogov izpodbijane sodbe in

pritožbenih navedb okrožne državne tožilke, pritožbeno sodišče

ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v

ponovljenem postopku obtožbo zoper obtožene R., Z. in V. zavrnilo. Po

izvedenem dokaznem postopku je namreč lahko z dovolj visoko stopnjo

zanesljivosti pritrdilo ugotovitvam in izraženim dvomom pritožbenega

sodišča, navedenim v sklepu in sodbi opr. št. I Kp 562/2004 z dne

24.6.2004, glede nezakonitega delovanja policije v zvezi z izvajanjem

prikritih ukrepov po členu 150 ZKP, pa tudi o izsiljeni in s strani

policijskih sodelavcev napeljani kriminalni dejavnosti obtoženega

U. R., neločljivo povezani tudi z očitki temu obtožencu in

soobtoženima Z. in V. v zvezi z očitano storitvijo kaznivega dejanja

nedovoljenega prometa z orožjem po I. odstavku člena 310 KZ v zvezi s

členom 25 KZ. Prepričljivi so namreč razlogi izpodbijane sodbe, s

katerimi je sodišče prve stopnje ob analitični presoji vseh spornih

ukrepov policije, odrejenih po tedaj veljavnem členu 150 ZKP,

ugotovilo, da je policija delovala že več kot dva meseca pred

formalno pridobitvijo odredbe o tajnem policijskem sodelovanju, ko

sta tajni policijski delavec in tajni policijski sodelavec obtoženega

R. nagovarjala tako k nabavi in nadaljnji prodaji mamil, kot tudi k

nabavi in prodaji orožja, zanesljivo pa je sodišče tudi ugotovilo, da

so bile v zvezi s tem na obtoženca naslovljene tudi številne grožnje,

ki so ob sosledju z ostalimi, z delovanjem obeh tajnih sodelavcev

policije povezanimi ravnanji, privedle do prve kriminalne dejavnosti

obtoženega R. in glede katere v spisu ni nobenih relevantnih

podatkov, da se je z njo že predhodno ukvarjal. Sklicujoč se na vse

pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje tako tudi pritožbeno sodišče

ugotavlja, da glede obtoženega R. ni bilo nobene osnove za izdajo

dovoljenja za uporabo prirejenih listin in identifikacijskih oznak,

zaradi česar so bili vsi izvedeni ukrepi nezakoniti, s tem pa tudi

vsi izsledki, pridobljeni na podlagi danih dovoljenj policiji in je

tako jasno, da do kriminalne dejavnosti obtoženega Razpeta sploh ne

bi prišlo, v kolikor bi ne bilo ugotovljenega delovanja policije.

Neutemeljene so zato pritožbene navedbe okrožne državne tožilke,

nanašajoče se na ravnanje obtoženega R. in sostorilcev Z. in V. glede

kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/I KZ v

zvezi s členom 25 KZ (obtožnico zoper obtoženega R. zaradi očitka

storitve kaznivega dejanja po členu 196/I KZ je tožilka umaknila),

saj je ob gornjih ugotovitvah irelevantno, kako so po nezakonito

sproženi aktivnosti policije in posledično kriminalni dejavnosti

obtoženega R. potekala dogovarjanja med slednjim in sostorilcema,

glede katerih je sicer pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem

sklepu ugotovilo, da v prvem postopku pred prvostopenjskim sodiščem

niso bila razčiščena in je v zvezi s tem dalo določene napotke

sodišču prve stopnje glede izvedbe ponovljenega postopka, vendar le

pogojno, saj je svoje ugotovitve povezalo s predhodno rešitvijo

temeljnega vprašanja, navezujočega se na zakonitost izvedbe ukrepov

po členu 150 ZKP.

Prav ima sicer pritožnica, da sodišče prve stopnje v ponovljenem

postopku ni v celoti sledilo napotkom iz razveljavitvenega sklepa,

saj ministra za notranje zadeve ni pozvalo, da naj ob eventuelni

ponovni zavrnitvi dovoljenja za zaslišanje tajnega policijskega

sodelavca podrobneje pojasni svoje stališče (minister predlogu za

zaslišanje ponovno ni ugodil), vendar pa je sodišče prve stopnje v

zvezi s tem pravilno ugotovilo, da gre za ministrovo diskrecijsko

pravico, po kateri svoje odločitve ni dolžan še posebej obrazlagati.

Pravilno državna tožilka v svoji pritožbi tudi ugotavlja, da sodišče

ni odločilo glede predmetov, ki so bili pridobljeni z ukrepi iz I.

odstavka 155. člena ZKP, saj ob izreku zavrnilne sodbe ni odvzelo

avtomatske pištole znamke Intratec cal 9 mm z dušilcem in 15 naboji

istega kalibra, vendar pa bo to pomanjkljivost sodišče prve stopnje

lahko odpravilo z naknadno izdanim sklepom po členu 498 ZKP.

Ker je tako sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper

obtožence izdalo zavrnilno sodbo po 4. točki 357. člena ZKP, saj

pomeni izzvana kriminalna dejavnost okoliščino, ki izključuje

kazenski pregon za kaznivo dejanje (4. odstavek 155. člena ZKP), je

sodišče druge stopnje pritožbo okrožne državne tožilke zavrnilo kot

neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.