Court dismisses conviction for sexual assault due to lack of proven physical contact in the indictment.

Ob reševanju pritožbe zagovornikov obdolženega R. M. se izpodbijana

sodba po po uradni dolžnosti spremeni, tako da se obdolženi R. M. po

1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i o b t o ž b e,

da je zlorabil svoj položaj in tako pripravil osebo drugega spola, ki

mu je bila podrejena, da je trpela spolno dejanje s tem,

da je v času od 21.8.2003 do 25.8.2003 kot inštruktor avtošole pri

pouku vožnje kandidatki S. K. naročil, da mora med vožnjo imeti

oblečeno mini krilo, ji z roko segel med stegna, rekel, da si bo tako

lahko napasel oči, da je sanjal, da mu ga je "scuzala", da bi ji s

prijemom za oprsje lahko ocenil številko nedrčka, pri prijemanju

prestavne ročice pa spraševal, če tako prijema "lulčka",

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti

po členu 184/I v zvezi s členom 3/II KZ.

Po členu 98/I ZKP v zvezi s členom 96/I ZKP bremenijo stroški

kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP ter

potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovih

zagovornikov proračun.

[JEDRO]

Spolno dejanje je podano, kadar pride do dotikanja teles med

obdolžencem in oškodovancem, torej do fizičnega stika, zato je izrek

izpodbijane sodbe pomanjkljiv, ker ta fizična povezava ni razvidna in

opisana. Ker v izreku niso navedena konkretna obdolženčeva ravnanja,

ki bi ustrezala zakonski opredelitvi kaznivega dejanja kršitve spolne

nedotakljivosti z zlorabo položaja po I. odstavku 184. člena KZ, je

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijano sodbo

in izreklo oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP. Druga

obdolženčeva ravnanja, da je oškodovanki naročil, da mora med vožnjo

imeti oblečeno mini krilo, ji rekel, da si bo lahko napasel oči, da

je sanjal, da mu ga je "scuzala", da bi ji s prijemom za oprsje lahko

ocenil številko nedrčka, pri prijemanju prestavne ročice v avtomobilu

pa jo spraševal, če tako prijema "lulčka", pa je pritožbeno sodišče

ocenilo, da jih ni mogoče opredeliti kot spolna dejanja, ampak gre

samo za obdolženčevo neprimerno izražanje in žalitev oškodovankinega

dostojanstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v K. je z izpodbijano sodbo spoznalo obdolženca za

krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreklo pogojno obsodbo, v

kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora ter preizkusno dobo

treh let in odločilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka in

100.000,00 SIT povprečnine.

Zoper sodbo so vložili pritožbo obdolženčevi zagovorniki odvetniki

O.d. Č., iz pritožbenih razlogov 1., 2. in 3. točke 370. člena ZKP in

predlagali razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču

prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.

Višji državni tožilec svetnik J. S. je v pisnem predlogu predlagal

ugoditev pritožbi, obdolženčevi zagovorniki pa so na predlog

državnega tožilca predlagali oprostitev obdolženca in zahtevali, da

pritožbeno sodišče njih in obdolženca obvesti o svoji seji.

Pritožbeno sodišče predlogu ni ugodilo, kajti v skladu s I. odstavkom

378. člena ZKP o seji senata obvesti zagovornika in obdolženca samo,

če to kdo v pritožbi oziroma v odgovoru na pritožbo izrecno zahteva,

česar pa zagovorniki v pritožbi niso storili.

Pritožniki so v pritožbi uveljavljali pritožbene razloge bistvene

kršitve določb kazenskega postopka, ker naj bi bilo v izreku glede

časa kaznivega dejanja podano nasprotje med listinskimi dokazi in

podatki v spisu, zmotna ugotovitev dejanskega stanja naj bi bila v

ocen izpovedi priče M. V., kršitev kazenskega zakona pa v statusu

obdolženca, ki naj kot inštruktor v avtošoli ne bi bil nadrejen

oškodovanki in naj ne bi zlorabil položaja. Višji državni tožilec je

v svojem mnenju ocenil, da v obdolženčevem ravnanju niso podani vsi

znaki očitanega kaznivega dejanja, ker zloraba ni dovolj

konkretizirana, na kar so zagovorniki v odgovoru navedli, da naj ne

bi šlo za razmerje podrejenosti oškodovanke do obdolženca in

predlagali izrek oprostilne sodbe.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni

dolžnosti v okviru določil I. odstavka 383. člena ZKP v korist

obdolženca ugotovilo, da je podana kršitev zakona, in sicer 1. točke

372. člena ZKP, ker dejanje, zaradi katerega se preganja obdolženec,

po opisu ni kaznivo dejanje. V izreku izpodbijane sodbe se očita

obdolžencu, da je med vožnjo oškodovanki "z roko segel med stegna",

pri tem pa to njegovo ravnanje ni konkretizirano. Spolno dejanje je

podano, kadar pride do dotikanja teles ali delov teles med

obdolžencem in oškodovanko, torej do fizičnega stika, zato je izrek

pomanjkljiv, ker ta fizična povezava ni razvidna in opisana. Druga v

izreku navedena obdolženčeva ravnanja pa sploh ni mogoče opredeliti

kot spolna dejanja, ampak gre nedvomno za njegovo neprimerno

izražanje in žalitev oškodovankinega dostojanstva.

Ker v izreku izpodbijane sodbe niso navedena konkretna obdolženčeva

ravnanja, ki bi ustrezala zakonski opredelitvi kaznivega dejanja

kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po I. odstavku 184.

člena KZ, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo

izpodbijano sodbo tako, da je obdolženca po 1. točki 358. člena ZKP

oprostilo obtožbe in odločilo, da bremenijo vsi stroški kazenskega

postopka proračun.