Appeal dismissed; obtaining delivery info is not required before leaving a notice for service by post.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pridobitev informacije o tem, kdaj in kje bo naslovnik dosegljiv, ni

pogoj za to, da vročevalec pusti sporočilo v naslednjem poskusu

vročitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne

listine naložilo dolžniku N., d.o.o., da upniku plača glavnico v

znesku 557.905,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti

posameznega zneska dalje in izvršilne stroške v znesku 24.530,00 SIT.

Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Po izbrisu omenjenega dolžnika

iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju

podjetij je po predlogu upnika sodišče nadaljevalo postopek zoper

družbenika dolžnika N. d.o.o. I. G. in G. Š., in sicer z novim

izvršilnim sredstvom - rubežem premičnin. Procesni sklep o

nadaljevanju postopka proti družbenikoma je postal pravnomočen

27.8.2004. Dne 9.12.2004 sta dolžnika vložila predlog za

razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, ki ga je sodišče z

izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Proti takšni odločitvi dolžnika vlagata pravočasno pritožbo, s katero

uveljavljata vse formalno opredeljene pritožbene razloge. Sodišču

prve stopnje očita, da se ni opredelilo do vseh navedb v predlogu za

razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Navajata, da se je v

konkretnem primeru vročevalec arbitrarno odločil, kje naj bi bila

dolžnika, ne da bi pred tem poskušal pridobiti relevantne podatke.

Prav tako se je sodišče opredelilo, kot da je dokazano, da je

vročevalec pustil obvestilo na vratih stanovanja ali v predalčniku. V

obravnavani zadevi pa vročevalec očitno ni zabeležil, na katerem

mestu je pustil obvestilo. Tudi ni znano, kako je sodišče prišlo do

ugotovitve, da v stanovanju ni bilo oseb, ki bi lahko sprejele

pisanje. Pri tem se sodišče ni opredelilo glede poskusa vročitve

sosedu. Zaključuje, da pogoji za fikcijo vročitve niso mogli biti

izpolnjeni. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev

zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju

ZPP) določa, da če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne

najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na

katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih

članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odstavku

140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v 142. členu ZPP, pisno

sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na

svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Ne drži pritožbeni očitek,

da v obravnavani zadevi ni dokazano, da bi vročevalec pustil

obvestilo na vratih stanovanja oziroma v predalčniku. Iz obvestila o

prispelem pismu jasno izhaja, da je vročevalec dne 17.8.2004 pustil

dolžnikoma sporočilo o ponovnem poskusu vročitve v hišnem

predalčniku. Iz obvestila o prispelem pismu, ki ima pomen javne

listine (1. odstavek 224. člena ZPP) je torej ta okoliščina

postopanja vročevalca izkazana.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, po katerem naj bi vročevalec

arbitrarno odločil, kje naj bi bila dolžnika, ne da bi pred tem

poskušal pridobiti relevantne podatke in očitek, da ni izkazano, ali

je vročevalec poskušal pisanje vročiti tudi odraslim družinskim

članom ali sosedu. Kot je bilo že navedeno, je potrdilo o vročitvi

javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje

oziroma določa, če je izpolnjena tako kot to terjajo drugi predpisi

(Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku).

Pritožnika bi torej morala dokazovati, da so v navedeni javni listini

dejstva neresnično ugotovljena, oziroma da je sama listina nepravilno

sestavljena. Breme dokazovanja, da vročevalec ni poskušal pisanja

izročiti odraslim družinskim članom ali sosedu pritožnika z ničemer

ne izpolnjujeta. Pri tem niti ne zatrjujeta obstoj možnosti za takšno

nadomestno vročitev. Glede očitka, da bi vročevalec moral poizvedeti,

kdaj in na katerem mestu bi lahko našel tistega, ki mu je treba

pisanje vročiti, pa je treba navesti, da vročevalec v vsakem primeru

lahko pusti sporočilo in v tem sporočilu določi, kdaj bo zopet

opravljal vročanje, ter pozove naslovnika, da naj bo takrat v

stanovanju. Pridobitev informacije o tem, kdaj in kje bo naslovnik

dosegljiv, torej ni pogoj za to, da vročevalec pusti sporočilo v

naslednjem poskusu vročitve (Pravdni postopek, zakon s komentarjem,

prva knjiga, str. 570). Pritožbeni očitki pomanjkljivosti v

predpostavkah za fikcijo vročitve so torej neutemeljeni. Sodišče prve

stopnje je pravilno štelo, da je bil sklep o nadaljevanju postopka

zoper pritožnika vročen. Pritožbo dolžnikov je bilo zato treba

zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena

ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).