Appeal dismissed; debtor failed to prove pre-liquidation share transfer via notarized deed.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of his objection to enforcement proceedings. The debtor argued he ceased to be an active partner before the company's liquidation but failed to prove a valid share transfer agreement. The court ruled that such agreements require a notarized deed to be legally effective and found the debtor's evidence insufficient.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju, 15. člen; Zakon o gospodarskih družbah, 416. člen; Zakon o notariatu, 48. člen: A debtor cannot avoid enforcement liability as a non-active partner by claiming a pre-liquidation share transfer unless a notarized deed is proven.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper
njega kot družbenika po ZFPPod izbrisane družbe ni
zatrjeval, da ni bil aktivni družbenik izbrisane družbe,
zato so vse njegove pritožbene trditve v tej smeri
nedopustne pritožbene novote. Glede na to in ker je bil
dolžnik ob izbrisu družbe edini njen družbenik, za svojo
edino ugovorno trditev, da je svoj poslovni delež v družbi
odsvojil že pred izbrisom, pa ni izkazal veljavnega pravnega
posla (pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene v
obliki notarskega zapisa), se zavrnitev njegovega ugovora
pokaže kot pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 6.9.2005, opr. št. III
Ig , zavrnilo ugovor dolžnika R. N. zoper sklep o nadaljevanju
izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi zoper njega z dne 4.11.2004,
opr. št. III Ig , in odmerilo upnikove nadaljnje izvršilne stroške v
znesku 42.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2005 do
plačila.
Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da ga
sodišče prve stopnje glede na njegov ugovor ne bi smelo
avtomatično šteti za pravnega naslednika družbe K. 8, d.o.o.,
Ljubljana, ampak bi moralo opraviti presojo, ali je aktivni družbenik
v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št.
U-I-135/2000. V okviru tega bi moralo sodišče prve stopnje predvsem
ugotavljati subjektiven odnos dolžnika glede okoliščin, ki so
narekovali izbris družbe iz sodnega registra. Pri presoji tega
vprašanja pa je treba upoštevati, kakšen je bil izbrisni razlog.
Izpodbijani sklep navedenih okoliščin ne ugotavlja, zato ga ni mogoče
preizkusiti. Dolžnik je navedel, da je svoj poslovni delež prodal že
leta 2000 in predložil tudi pogodbo o prenosu poslovnega deleža.
Sodišče bi to pogodbo moralo presojati v luči omenjene ustavne
odločbe, ne pa z vidika, ali je bila ta omenjena pogodba sklenjena v
pravilni obliki. Za zaključek, da je bil dolžnik aktivno legitimni
družbenik družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana, bi moralo sodišče
ugotoviti, da je le-ta družbo zlorabil, da je zaradi neuskladitve
družbe oziroma njene nedejavnosti prejel določene koristi in da je
tako ravnal zaradi oškodovanja svojih upnikov. Nedvomno do takega
zaključka v konkretnem primeru ni mogoče priti glede na to, da je
dolžnik svoj delež odsvojil že spomladi 2000, torej še preden se
upniku nastale terjatve, ki so predmet konkretnega izvršilnega
postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik je v svojem ugovoru zatrjeval le, da je svoj
poslovni delež družbi K. 8, d.o.o., Ljubljana odsvojil, ne pa tudi,
da ni bil aktivni družbenik te družbe v smislu odločbe Ustavnega
sodišča Republike Slovenije z dne 9. 10. 2002, opr. št.
U-I-135/00-77. Ker dolžnik v ugovoru ni tudi zatrjeval, da ni bil
aktivni družbenik omenjene družbe, so vse njegove pritožbene
trditve, s katerimi smiselno to zatrjuje, nedopustne pritožbene
novote (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS,
št. 26/99, 96/02, 110/02, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom
ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št.
51/98, 72/98, 11/99, v nadaljevanju ZIZ). Zato so že iz tega razloga
za odločanje sodišča druge stopnje neupoštevne.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi
edini ugovorni trditvi, da je poslovni delež v družbi K. 8, d.o.o.,
Ljubljana odsvojil, ni mogoče slediti. Pritožbeno sodišče se strinja
z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnik za to ni dokazal
veljavnega pravnega posla. Taka pogodba mora biti, kot pravilno
ugotavlja sodišče prve stopnje, sklenjena v obliki notarskega zapisa
(3. odstavek 416. člena Zakona o gospodarskih družbah, uradno
prečiščeno besedilo, Ur. list RS, št. 15/05, v nadaljevanju ZGD -
UPB1). Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa,
pa zakon zanje določa, da to morajo biti, niso veljavni (48. člen
Zakona o notariatu, Ur. l. RS, št. 13/94, 48/94, 82/94, 41/95, 83/01,
73/04, v nadaljevanju ZN). Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki
jo je ugovoru predložil dolžnik, tudi po oceni pritožbenega sodišča
ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj nima vsebine, kot jo
določa 43. člen ZN. Sodišče prve stopnje na podlagi izpiska iz
sodnega registra (A 17) in na podlagi objave izbrisa družbe K. 8,
d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra (A 18), v izpodbijanem sklepu
ugotavlja, da je bil dolžnik ob izbrisu edini družbenik izbrisane
družbe. Glede na tako ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem
sklepu in glede na to, da je dolžnik kot edini ugovorni razlog
navedel le to, da je spomladi leta 2000 svoj poslovni delež v družbi
K. 8, d.o.o., Ljubljana prodal, za kar pa, kot pravilno v svojem
sklepu obrazlaga sodišče prve stopnje, ni predložil ustreznega
dokaza, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse
razloge o odločilnih dejstvih. Zato pritožbeni očitki dolžnika, da ti
manjkajo, niso utemeljeni. Navedeni razlogi pa so glede na vsebino
dolžnikovega ugovora zadoščali za zavrnitev ugovora. Glede na to in
ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje
po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom
ZPP in 15. členom ZPP), je le to dolžnikovo pritožbo zavrnilo in
potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi
s 15. členom ZIZ).
Ob navedenem gre še dodati, da glede na to, da je bil
dolžnik ob izbrisu družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra
edini družbenik, hkrati tudi njen direktor, in glede na to, da ni
dokazal, da je pravno veljavno svoj poslovni delež v družbi odsvojil
že pred izbrisom, ni dvoma, da je imel prav on vpliv na poslovanje
družbe. Kot tak pa je lahko le on aktivni družbenik v smislu odločbe
Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 9. 10. 2002.
Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je sodišče druge stopnje
zavrnilo tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov
pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s
1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o
tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.