Appeal dismissed; debtor failed to prove pre-liquidation share transfer via notarized deed.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper

njega kot družbenika po ZFPPod izbrisane družbe ni

zatrjeval, da ni bil aktivni družbenik izbrisane družbe,

zato so vse njegove pritožbene trditve v tej smeri

nedopustne pritožbene novote. Glede na to in ker je bil

dolžnik ob izbrisu družbe edini njen družbenik, za svojo

edino ugovorno trditev, da je svoj poslovni delež v družbi

odsvojil že pred izbrisom, pa ni izkazal veljavnega pravnega

posla (pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene v

obliki notarskega zapisa), se zavrnitev njegovega ugovora

pokaže kot pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 6.9.2005, opr. št. III

Ig , zavrnilo ugovor dolžnika R. N. zoper sklep o nadaljevanju

izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi zoper njega z dne 4.11.2004,

opr. št. III Ig , in odmerilo upnikove nadaljnje izvršilne stroške v

znesku 42.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2005 do

plačila.

Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da ga

sodišče prve stopnje glede na njegov ugovor ne bi smelo

avtomatično šteti za pravnega naslednika družbe K. 8, d.o.o.,

Ljubljana, ampak bi moralo opraviti presojo, ali je aktivni družbenik

v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št.

U-I-135/2000. V okviru tega bi moralo sodišče prve stopnje predvsem

ugotavljati subjektiven odnos dolžnika glede okoliščin, ki so

narekovali izbris družbe iz sodnega registra. Pri presoji tega

vprašanja pa je treba upoštevati, kakšen je bil izbrisni razlog.

Izpodbijani sklep navedenih okoliščin ne ugotavlja, zato ga ni mogoče

preizkusiti. Dolžnik je navedel, da je svoj poslovni delež prodal že

leta 2000 in predložil tudi pogodbo o prenosu poslovnega deleža.

Sodišče bi to pogodbo moralo presojati v luči omenjene ustavne

odločbe, ne pa z vidika, ali je bila ta omenjena pogodba sklenjena v

pravilni obliki. Za zaključek, da je bil dolžnik aktivno legitimni

družbenik družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana, bi moralo sodišče

ugotoviti, da je le-ta družbo zlorabil, da je zaradi neuskladitve

družbe oziroma njene nedejavnosti prejel določene koristi in da je

tako ravnal zaradi oškodovanja svojih upnikov. Nedvomno do takega

zaključka v konkretnem primeru ni mogoče priti glede na to, da je

dolžnik svoj delež odsvojil že spomladi 2000, torej še preden se

upniku nastale terjatve, ki so predmet konkretnega izvršilnega

postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je v svojem ugovoru zatrjeval le, da je svoj

poslovni delež družbi K. 8, d.o.o., Ljubljana odsvojil, ne pa tudi,

da ni bil aktivni družbenik te družbe v smislu odločbe Ustavnega

sodišča Republike Slovenije z dne 9. 10. 2002, opr. št.

U-I-135/00-77. Ker dolžnik v ugovoru ni tudi zatrjeval, da ni bil

aktivni družbenik omenjene družbe, so vse njegove pritožbene

trditve, s katerimi smiselno to zatrjuje, nedopustne pritožbene

novote (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS,

št. 26/99, 96/02, 110/02, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom

ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št.

51/98, 72/98, 11/99, v nadaljevanju ZIZ). Zato so že iz tega razloga

za odločanje sodišča druge stopnje neupoštevne.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi

edini ugovorni trditvi, da je poslovni delež v družbi K. 8, d.o.o.,

Ljubljana odsvojil, ni mogoče slediti. Pritožbeno sodišče se strinja

z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnik za to ni dokazal

veljavnega pravnega posla. Taka pogodba mora biti, kot pravilno

ugotavlja sodišče prve stopnje, sklenjena v obliki notarskega zapisa

(3. odstavek 416. člena Zakona o gospodarskih družbah, uradno

prečiščeno besedilo, Ur. list RS, št. 15/05, v nadaljevanju ZGD -

UPB1). Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa,

pa zakon zanje določa, da to morajo biti, niso veljavni (48. člen

Zakona o notariatu, Ur. l. RS, št. 13/94, 48/94, 82/94, 41/95, 83/01,

73/04, v nadaljevanju ZN). Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki

jo je ugovoru predložil dolžnik, tudi po oceni pritožbenega sodišča

ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj nima vsebine, kot jo

določa 43. člen ZN. Sodišče prve stopnje na podlagi izpiska iz

sodnega registra (A 17) in na podlagi objave izbrisa družbe K. 8,

d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra (A 18), v izpodbijanem sklepu

ugotavlja, da je bil dolžnik ob izbrisu edini družbenik izbrisane

družbe. Glede na tako ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem

sklepu in glede na to, da je dolžnik kot edini ugovorni razlog

navedel le to, da je spomladi leta 2000 svoj poslovni delež v družbi

K. 8, d.o.o., Ljubljana prodal, za kar pa, kot pravilno v svojem

sklepu obrazlaga sodišče prve stopnje, ni predložil ustreznega

dokaza, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse

razloge o odločilnih dejstvih. Zato pritožbeni očitki dolžnika, da ti

manjkajo, niso utemeljeni. Navedeni razlogi pa so glede na vsebino

dolžnikovega ugovora zadoščali za zavrnitev ugovora. Glede na to in

ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje

po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom

ZPP in 15. členom ZPP), je le to dolžnikovo pritožbo zavrnilo in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ).

Ob navedenem gre še dodati, da glede na to, da je bil

dolžnik ob izbrisu družbe K. 8, d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra

edini družbenik, hkrati tudi njen direktor, in glede na to, da ni

dokazal, da je pravno veljavno svoj poslovni delež v družbi odsvojil

že pred izbrisom, ni dvoma, da je imel prav on vpliv na poslovanje

družbe. Kot tak pa je lahko le on aktivni družbenik v smislu odločbe

Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 9. 10. 2002.

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je sodišče druge stopnje

zavrnilo tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov

pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s

1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o

tem je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.