Appeal dismissed; debt objection filed after deadline deemed inadmissible under enforcement law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej

zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za

dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi

opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim

sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri

banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep

pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo

izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega

ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno

njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka

zavrnilo ugovor dolžnice glede krajevne nepristojnosti, v 2. točki

izreka je delno ugodilo ugovoru dolžnice, vloženemu zoper sklep o

izvršbi opr. št. I z dne 18.2.2004 in izvršbo dovoljeno s tem sklepom

delno ustavilo za do dne 31.3.2005 plačanih 1,425.000,00 SIT, v 3.

točki izreka pa je ugovor dolžnice v preostalem kot neutemeljen

zavrnilo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. V

pritožbi navaja, da je zmotna trditev prvostopenjskega

sodišča, da v tej zadevi prvenstveno ugovarja krajevno

nepristojnost prvostopenjskega sodišča, saj se vse njene

navedbe nanašajo na temelj in višino sporne terjatve. Pravi,

da odgovor upnika, da so njena nakazila tako nizka, da ne

pokrivajo niti zamudnih obresti, predstavlja kaznivo dejanje

zavajanja in prikrivanja. Ker se upnik zaveda, da prejema ta

plačila na podlagi administrative prepovedi in ne zaradi izterjave,

meni, da ni upravičen do plačila zamudnih obresti in povračila sodnih

stroškov. Pravi, da se morajo mesečna nakazila v višini 30.000,00 SIT

vračunati za poplačilo glavnice kot je ob nakazilu tudi navedeno in

ne za plačilo zamudnih obresti, kar narekuje 1. odst. 287. člen OZ.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da zahteva od upnika dokument, ki ga

je upnik vložil na SPIZ, kateri na podlagi administrative prepovedi

nakazuje mesečne anuitete kredita, ki je sedaj poplačan do višine, ki

jo je ugotovil Poravnalni svet pri združenju bank Slovenije, na

katerega je naslovila pritožbo, to je v višini 1.491,262,80 SIT.

Meni, da je nedopustno, da bi se ji odtegovalo tako na podlagi

administrative prepovedi kot tudi na podlagi predloga za izvršbo ter

da upnik plačil na podlagi administrativnih prepovedi ne upošteva.

Navaja, da bo zoper upnika vložila kazensko ovadbo in tožbo zaradi

nedopustnosti izvršbe in ničnosti posojilne pogodbe št. /60, ker

vsebuje elemente oderuštva. Pravi, da je sodišče prve stopnje kršilo

materialno pravo, ker je upoštevalo upnikov izračun zamudnih obresti

na dan 15.4.2005 v višini 4,469.774,70 SIT, saj njena terjatev po

izračunu Okrajnega sodišča v Ljubljani na dan 20.4.2005 znaša le še

3,332.982,61 SIT, kar pa je tudi nepravilno. Zaradi navedenih kršitev

predlaga izločitev sodnice N. P. Pravi tudi, da na osebni račun

prejema pokojnino le v višini minimalne plače, ki je vzeta iz

izvršbe. Prosi, da Višje sodišče njeni pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pritožbe dolžnice izhaja, da se ta ne pritožuje zoper

odločitev iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katero

je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se njen ugovor

krajevne nepristojnosti zavrne, ampak da se pritožuje le

zoper odločitev iz tretje točke izreka izpodbijanega sklepa,

s katero njenemu ugovoru delno ni bilo ugodeno. Pritožbeno

sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej

zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za

dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi

opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim

sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri

banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep

pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo

izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega

ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno

njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ - Z

akon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni

list RS št. 40/2004). Sodišče prve stopnje pa je z 2. točko

izpodbijanega sklepa vsem ostalim ugovornim navedbam dolžnice - razen

uveljavljanja ničnosti 2. točke posojilne pogodbe - v celoti ugodilo

in izvršbo ustavilo za vsa v ugovoru zatrjevana plačila ter tudi še

za preostale plačane zneske, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo

na podlagi upnikovega obračuna dolga v izvršilni zadevi opr. št. In

/39. Ugovoru dolžnice z dne 13.3.2004 je bilo tako glede zatrjevanih

delnih plačil v celoti ugodeno, ničnost določil posojilne pogodbe pa

dolžnica ne more izpodbijati niti z ugovorom zoper sklep nadaljevanju

izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj se ne nanaša na novo

izvršilno sredstvo, niti ne več z ugovorom po izteku roka (2. odst.

56. člena ZIZ), saj bi lahko takšen ugovor dolžnica navedla že v

ugovoru zoper sklep o izvršbi opr. št. In /98 z dne 18.12.1998.

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje višine

nepoplačanega dela upnikove terjatve ni ugotovilo v izreku

izpodbijanega sklepa, ampak le v obrazložitvi. Pritožbena navedba

dolžnice, da je v obrazložitvi naveden znesek neplačane terjatve

nepravilen, je zato brezpredmetna, saj ta ugotovitev ne bo mogla

vplivati na odločitev o dokončnem poplačilu njene obveznosti.

Ostale pritožbene navedbe dolžnice - predvsem o tem, da je

po ugotovitvah Poravnalnega sveta pri združenju bank

Slovenije plačala že 1.491,262,80 SIT ter da prejema

pokojnino le v višini minimalne plače - pa predstavljajo

pritožbene novote, ki jih glede na določbo 1. odst. 337.

člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno

besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom

ZIZ pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Dolžnica jih

namreč ni navajala v ugovoru z dne 13.3.2004, prav tako pa tudi ni

navedla, zakaj jih prvič navaja šele v pritožbi. Pritožbeno sodišče v

zvezi temi navedbami pripominja, da se v primeru, ko dolguje dolžnik

poleg glavnice tudi obresti in stroške, po določbi 313. člena ZOR

(Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 27/78 s

spremembami in dopolnitvami, ki se uporablja na podlagi določbe 1060.

člena OZ - Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001) kot

tudi po določbi 288. člena sedaj veljavnega OZ z delnimi plačili

najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, tega

načina vračunavanja izpolnitve pa dolžnik z izjavo o drugačnem načinu

vračunavanja ne more spremeniti. Ker je upnikov predlog za

nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom utemeljen, je upnik

upravičen tudi do povračila stroškov tega postopka, ki mu jih je

sodišče prve stopnje odmerilo s sklepom opr. št. I z dne 18.2.2004 v

višini 1.000,00 SIT za fotokopije in poštnino.

Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na

katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst.

350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno

sodišče pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, sklep sodišča prve

stopnje pa potrdilo.

V nadaljevanju postopka bo potrebno odločiti še predlogu

dolžnice za izločitev okrajne sodnice N. P., katerega je dolžnica

podala v predmetni pritožbi.