Appeal dismissed; debt objection filed after deadline deemed inadmissible under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's enforcement ruling, confirming the lower court's decision to partially suspend payments while allowing the execution to continue with a new enforcement measure. The debtor argued that the first-instance court erred in calculating interest and failed to consider administrative payment restrictions, but the court held that these arguments were new and not raised in the original objection. Consequently, the court ruled that objections regarding the new enforcement measure were inadmissible because they were not filed within the statutory deadline, rendering the appeal without merit.
Legislator headnote
AI generated56. člen ZIZ; 365. člen ZPP: Objections regarding a new enforcement measure filed after the statutory deadline are inadmissible and cannot be raised for the first time in an appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej
zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za
dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi
opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim
sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri
banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep
pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo
izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega
ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno
njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka
zavrnilo ugovor dolžnice glede krajevne nepristojnosti, v 2. točki
izreka je delno ugodilo ugovoru dolžnice, vloženemu zoper sklep o
izvršbi opr. št. I z dne 18.2.2004 in izvršbo dovoljeno s tem sklepom
delno ustavilo za do dne 31.3.2005 plačanih 1,425.000,00 SIT, v 3.
točki izreka pa je ugovor dolžnice v preostalem kot neutemeljen
zavrnilo.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. V
pritožbi navaja, da je zmotna trditev prvostopenjskega
sodišča, da v tej zadevi prvenstveno ugovarja krajevno
nepristojnost prvostopenjskega sodišča, saj se vse njene
navedbe nanašajo na temelj in višino sporne terjatve. Pravi,
da odgovor upnika, da so njena nakazila tako nizka, da ne
pokrivajo niti zamudnih obresti, predstavlja kaznivo dejanje
zavajanja in prikrivanja. Ker se upnik zaveda, da prejema ta
plačila na podlagi administrative prepovedi in ne zaradi izterjave,
meni, da ni upravičen do plačila zamudnih obresti in povračila sodnih
stroškov. Pravi, da se morajo mesečna nakazila v višini 30.000,00 SIT
vračunati za poplačilo glavnice kot je ob nakazilu tudi navedeno in
ne za plačilo zamudnih obresti, kar narekuje 1. odst. 287. člen OZ.
Pritožbenemu sodišču predlaga, da zahteva od upnika dokument, ki ga
je upnik vložil na SPIZ, kateri na podlagi administrative prepovedi
nakazuje mesečne anuitete kredita, ki je sedaj poplačan do višine, ki
jo je ugotovil Poravnalni svet pri združenju bank Slovenije, na
katerega je naslovila pritožbo, to je v višini 1.491,262,80 SIT.
Meni, da je nedopustno, da bi se ji odtegovalo tako na podlagi
administrative prepovedi kot tudi na podlagi predloga za izvršbo ter
da upnik plačil na podlagi administrativnih prepovedi ne upošteva.
Navaja, da bo zoper upnika vložila kazensko ovadbo in tožbo zaradi
nedopustnosti izvršbe in ničnosti posojilne pogodbe št. /60, ker
vsebuje elemente oderuštva. Pravi, da je sodišče prve stopnje kršilo
materialno pravo, ker je upoštevalo upnikov izračun zamudnih obresti
na dan 15.4.2005 v višini 4,469.774,70 SIT, saj njena terjatev po
izračunu Okrajnega sodišča v Ljubljani na dan 20.4.2005 znaša le še
3,332.982,61 SIT, kar pa je tudi nepravilno. Zaradi navedenih kršitev
predlaga izločitev sodnice N. P. Pravi tudi, da na osebni račun
prejema pokojnino le v višini minimalne plače, ki je vzeta iz
izvršbe. Prosi, da Višje sodišče njeni pritožbi ugodi.
Pritožba ni utemeljena.
Iz pritožbe dolžnice izhaja, da se ta ne pritožuje zoper
odločitev iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katero
je prvostopenjsko sodišče odločilo, da se njen ugovor
krajevne nepristojnosti zavrne, ampak da se pritožuje le
zoper odločitev iz tretje točke izreka izpodbijanega sklepa,
s katero njenemu ugovoru delno ni bilo ugodeno. Pritožbeno
sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej
zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za
dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi
opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim
sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri
banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep
pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo
izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega
ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno
njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ - Z
akon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni
list RS št. 40/2004). Sodišče prve stopnje pa je z 2. točko
izpodbijanega sklepa vsem ostalim ugovornim navedbam dolžnice - razen
uveljavljanja ničnosti 2. točke posojilne pogodbe - v celoti ugodilo
in izvršbo ustavilo za vsa v ugovoru zatrjevana plačila ter tudi še
za preostale plačane zneske, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo
na podlagi upnikovega obračuna dolga v izvršilni zadevi opr. št. In
/39. Ugovoru dolžnice z dne 13.3.2004 je bilo tako glede zatrjevanih
delnih plačil v celoti ugodeno, ničnost določil posojilne pogodbe pa
dolžnica ne more izpodbijati niti z ugovorom zoper sklep nadaljevanju
izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj se ne nanaša na novo
izvršilno sredstvo, niti ne več z ugovorom po izteku roka (2. odst.
56. člena ZIZ), saj bi lahko takšen ugovor dolžnica navedla že v
ugovoru zoper sklep o izvršbi opr. št. In /98 z dne 18.12.1998.
Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje višine
nepoplačanega dela upnikove terjatve ni ugotovilo v izreku
izpodbijanega sklepa, ampak le v obrazložitvi. Pritožbena navedba
dolžnice, da je v obrazložitvi naveden znesek neplačane terjatve
nepravilen, je zato brezpredmetna, saj ta ugotovitev ne bo mogla
vplivati na odločitev o dokončnem poplačilu njene obveznosti.
Ostale pritožbene navedbe dolžnice - predvsem o tem, da je
po ugotovitvah Poravnalnega sveta pri združenju bank
Slovenije plačala že 1.491,262,80 SIT ter da prejema
pokojnino le v višini minimalne plače - pa predstavljajo
pritožbene novote, ki jih glede na določbo 1. odst. 337.
člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno
besedilo, Uradni list RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom
ZIZ pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Dolžnica jih
namreč ni navajala v ugovoru z dne 13.3.2004, prav tako pa tudi ni
navedla, zakaj jih prvič navaja šele v pritožbi. Pritožbeno sodišče v
zvezi temi navedbami pripominja, da se v primeru, ko dolguje dolžnik
poleg glavnice tudi obresti in stroške, po določbi 313. člena ZOR
(Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 27/78 s
spremembami in dopolnitvami, ki se uporablja na podlagi določbe 1060.
člena OZ - Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001) kot
tudi po določbi 288. člena sedaj veljavnega OZ z delnimi plačili
najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, tega
načina vračunavanja izpolnitve pa dolžnik z izjavo o drugačnem načinu
vračunavanja ne more spremeniti. Ker je upnikov predlog za
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom utemeljen, je upnik
upravičen tudi do povračila stroškov tega postopka, ki mu jih je
sodišče prve stopnje odmerilo s sklepom opr. št. I z dne 18.2.2004 v
višini 1.000,00 SIT za fotokopije in poštnino.
Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podani razlogi, na
katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst.
350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno
sodišče pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP
v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, sklep sodišča prve
stopnje pa potrdilo.
V nadaljevanju postopka bo potrebno odločiti še predlogu
dolžnice za izločitev okrajne sodnice N. P., katerega je dolžnica
podala v predmetni pritožbi.