Appeal dismissed; enforcement against dissolved company shareholders upheld despite Constitutional Court ruling.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom utemeljeno zavrnilo tudi

ugovora dolžnikov z dne 10.4.2004. V zvezi s tem ugovorom je potrebno

opozoriti, da je bila dne 20.10.2005 izdana odločba Ustavnega sodišča

RS U-I-351/04, po kateri mora sodišče pri odločanju o nadaljevanju

prekinjenega postopka novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v

postopku na prvi stopnji, ter mu mora zato skupaj s sklepom o

nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi, ki se

glasi na prvotnega dolžnika, o ugovoru dolžnika glede prehoda

obveznosti pa je dolžno odločiti sodišče, ki je izdalo sklep o

izvršbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bila dolžnika še pred

vložitvijo ugovora in pritožbe zoper sklep z dne 6.4.2004 seznanjena,

na katero terjatev se nanaša predmetna izvršba, saj so bili njuni

pooblaščenki dne 7.5.2004 izdani prepisi sklepa o izvršbi skupaj s

predlogom za izvršbo. Kljub temu, da v času izdaje izpodbijanih

sklepov sodišča prve stopnje odločba ustavnega sodišča U-I-351/04 z

dne 20.10.2005 še ni bila izdana, je bil po ugotovitvah pritožbenega

sodišča v skladu z navedeno odločbo ustavnega sodišča novima

dolžnikoma omogočen ugovor glede prehoda obveznosti prvotnega

dolžnika na njiju in možnost izjave v tem postopku. Sodišče prve

stopnje je pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb dolžnikov o tem,

da sta družbo skušala rešiti iz slabe finančne situacije, izhaja, da

sta bila seznanjena z njenim poslovanjem in vanj vključena, tako ni

mogoče zaključiti, da sta bila le pasivna družbenika te družbe. Ob

dejstvu, da sta bila edina družbenika te družbe, bi morala in mogla

preprečiti nastanek slabe finančne situacije v tej družbi. Ne moreta

sklicevati na to, da sta družbo poskušala rešiti šele potem, ko je ta

zašla v finančne težave in da prej v njeno poslovanje nista bila

vključena, saj se njuna vključenost v poslovanje družbe ne presoja po

tem, kaj sta dejansko delala, ampak kaj bi za preprečitev izbrisa

družbe iz sodnega registra lahko storila.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom opr. št. III Ig z dne 6.4.2004

odločilo, da se izvršilni postopek opr. št. Ig nadaljuje zoper

družbenike izbrisanega dolžnika, ki so P. S. in T. S., z rubežem in s

cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu

dolžnika ter po pravnomočnosti tega sklepa s prodajo zarubljenih

stvari in nakazilom kupnine za prodane stvari na račun upnika do

višine izvršljive terjatve upnika ter da sta dolžnika dolžna upniku v

roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 13.200,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2004 dalje. S sklepom z

dne 10.1.2005 pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor dolžnikov

z dne 1.4.1996 in 10.5.2004, in odločilo, da dolžnika nosita sama

stroške ugovora ter odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika v

znesku 57.480,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2005 do

plačila.

Zoper navedena sklepa sta se pravočasno pritožila dolžnika.

V pritožbi z dne 10.5.2004, s katero se pritožujeta zoper

sklep z dne 6.4.2004, navajata, da sodišče ne more nadaljevati tega

postopka, saj gospodarska družba, katere družbenika sta bila, ne

obstaja več ter da je plačala vse terjatve, ki jih je lahko. Pravita,

da za povečanje osnovnega kapitala nista imela denarja, prav tako

tudi ne za naknadna vplačila v družbo. Svežega kapitala nista mogla

pridobiti, ker ga nista imela. Prav tako nista našla novega

družbenika, ki bi vstopil v podjetje. Pravita, da sta naredila vse,

da bi rešila podjetje, vendar noben ukrep za rešitev podjetja ni

pomagal. Nazadnje zaradi slabega gospodarskega položaja podjetja

nista imela denarja niti za to, da bi predlagala uvedbo stečaja. Ker

sta storila vse, da bi podjetje rešila, jima ni mogoče očitati

malomarnosti. Poleg tega je nadaljevanje tega postopka brezpredmetno,

saj še vedno nimata denarja, da bi poravnala obveznosti družbe, ker

sta oba brez zaposlitve. Pravita tudi, da sodišče ne more nadaljevati

izvršbe zaradi terjatve v višini 154.186,39 SIT, saj je za ugovarjani

del terjatve zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in sklep sodišča

prve stopnje razveljavi. V pritožbi z dne 9.2.2005, s katero dolžnika

izpodbijata prvostopenjski sklep z dne 10.1.2005, navajata, da

prvostopenjsko sodišče ne bi smelo uporabiti določbe 55.a prej

veljavnega ZIP, saj je bilo s sedaj veljavnim ZIZ določeno, da se z

dnem njegove uveljavitve prenehajo uporabljati določbe prejšnjega

ZIP. Izpodbijana odločba pa zato nima formalno veljavnega razloga in

jo je treba razveljaviti. Nadalje navajata, da je bil ugovor po

izteku roka z dne 1.4.1996 ustrezno obrazložen, saj je dolžnik

navedel, da je glavnico plačal in s tem navedel okoliščino, ki kaže,

da upnikova terjatev ne obstaja, zato je bilo na upniku, da jo

dokaže. Sodišče bi pri tem moralo upoštevati, da je dolžnik ta ugovor

vložil brez pravnega zastopnika, zato bi pa moralo presoditi pomen

dejstva, da je terjatev plačana. Ker tega ni storilo, je kršilo

določbo 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Poleg tega bi moralo

sodišče prve stopnje upoštevati 109. člen ZPP/77 oziroma 8. člen

ZPP/99 in od dolžnika zahtevati, da ugovor dopolni z ustreznimi

dokazi, če je menilo, da so ti potrebni ter dolžnika opozoriti na

njegove pravice po določbi 12. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje

oba odgovora upnika vročilo dolžniku hkrati z izpodbijanim sklepom,

mu je vzelo pravico do izjave o navedbah upnika v odgovoru na ugovor

in odgovoru na pritožbo, saj je za navedbe upnika zvedel šele hkrati

s sklepom, v katerem jih je sodišče že upoštevalo. S tem je podana

kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena

ZPP. Menita, da dejstvo, da sta poskušala družbo rešiti, še ne

pomeni, da sta bila vključena v njeno poslovanje, saj sta družbo

reševala potem, ko je njeno poslovanje zaradi dolgov že prenehalo.

Takrat pa na poslovanjem nista mogla več vplivati. Ker odločitev

sodišča prve stopnje, da poskus reševanja družbe kaže, da sta

vplivala na poslovanje družbe, ni utemeljena in ker izpodbijani sklep

drugih razlogov nima, je podana kršitev iz 14.točke 2. odst. 339.

člena ZPP. Glede na delno razveljavitev sklepa o izvršbi in napotitve

na pravdo, bi sodišče lahko nadaljevalo izvršbo le zaradi izterjave

129.187,99 SIT s pp. Sklicujeta se na sklep Okrožnega sodišča v

Ljubljani opr. št. I Pg z dne 27.5.2004 je bil sklep o izvršbi v tej

zadevi v točki 1. izreka razveljavljen za del glavnice v znesku

24.999,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.3.1999 do plačila

in postopek v tem delu ustavljen. Pritožbenemu sodišču zato

predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru z dne

1.4.1996 ter ugovoru in pritožbi z dne 10.5.2004 ugodi ter upniku

naloži, da mora dolžniku povrniti stroške postopka skupaj z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o njihovi

odmeri dalje, v 15 dneh pod izvršbo, podrejeno pa da izpodbijani

sklep o izvršbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov

postopek, ter upniku naloži, da mora dolžniku povrniti stroške

pritožbenega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva

izdaje odločbe o njihovi odmeri dalje, v 15 dneh pod izvršbo.

V odgovoru na pritožbo z dne 22.6.2004 je upnik navedel, da

je pritožba neutemeljena in meri na zavlačevanje postopka.

Po določilih ZFFPod, ZGD, ustavne odločbe in sodne prakse

družbeniki še eno leto po izbrisu odgovarjajo za dolgove

družbe v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra. Pri tem

pa finančne možnosti dolžnikov niso pomembne, kakor tudi ni

pomembno, zakaj družbenika nista povečala osnovnega kapitala

družbe. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo kot

neutemeljeno zavrne in naloži dolžniku povrnitev nadaljnjih

izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

sodne odločbe do plačila.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s

sklepom z dne 10.1.2005 utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnika

P., d.o.o., Ljubljana z dne 1.4.1996. Sodišče prve stopnje, ki je

ugovor dolžnika z dne 1.4.1996 pravilno obravnavalo kot ugovor po

izteku roka, je utemeljeno zaključilo, da ga dolžnik - takrat še P.

d.o.o. Ljubljana ni obrazložil, kot je to nalagal 5. odst. 55.a člena

tedaj veljavnega ZIP (Zakon o izvršilnem postopku, Uradni list SFRJ,

št. 20/1978 s spremembami in dopolnitvami), saj v ugovoru ni navedel

ne zneska ne datumov zatrjevanih plačil, niti ni za svoje navedbe

sodišču prve stopnje predložil nobenega dokaza. Glede pritožbenih

navedb o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje ob izdaji

izpodbijanega sklepa dne 10.1.2005 uporabiti določbe sedaj veljavnega

ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo,

Uradni list RS, št. 40/2004), ne pa 55a. člen ZIP, tudi pritožbeno

sodišče ugotavlja, da ZIZ res nima nobene prehodne določbe, po kateri

bi moralo sodišče prve stopnje ugovor dolžnika, ki je bil vložen pred

uveljavitvijo ZIZ dne 15.10.1998, presojati po določbah tedaj

veljavnega ZIP. Vendar pa pritožbeno sodišče zaključuje, da je

odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ugovor dolžnika z dne

1.4.1996 ni ustrezno obrazložen, pravilna tako ob uporabi določb ZIP

kot tudi ob uporabi določb veljavnega ZIZ, saj je tako po 5. odst.

55.a v zvezi z 2. odst. 55. člena in 51. členom ZIP kot tudi po 3.

odst. 61. člena v zvezi s 1. odst. 56. in 2. odst. 53. člena ZIZ

potrebno, da je ugovor po izteku roka obrazložen. Sodišče prve

stopnje je zato neobrazložen ugovor dolžnika pravilno in v skladu z

določbo 3. odst. 58. člena ZIZ zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom utemeljeno

zavrnilo tudi ugovor dolžnikov P. in T. S. z dne 10.5.2004.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bila dolžnika še pred vložitvijo

ugovora in pritožbe zoper sklep z dne 6.4.2004 seznanjena, na katero

terjatev se nanaša predmetna izvršba, saj so bili njuni pooblaščenki

dne 7.5.2004 izdani prepisi sklepa o izvršbi skupaj s predlogom za

izvršbo. Kot nadalje izhaja iz vsebine njunega ugovora, sta svojo

pravico do izjave zato tudi vsebinsko realizirala in je prvostopno

sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa na vse njune očitke zoper

izdani sklep o izvršbi tudi odgovorilo. Novima dolžnikoma je bil

torej tudi omogočen ugovor glede prehoda obveznosti prvotnega

dolžnika na njiju in možnost izjave o tem v tem postopku.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe dolžnikov o tem, da

jima je bila kršena pravica do izjave v postopku, ker jima

je bil odgovor upnika na njun ugovor vročen šele skupaj z

izpodbijanim sklepom o nadaljevanju postopka. Sodišče prve

stopnje pred izdajo sklepa o ugovoru ni dolžno vročiti

upnikovega odgovora dolžniku v odgovor, saj takšna procesna

obveznost sodišča ni predpisana. Dolžnika sta bila po

določbi 2. odst. 53. člena ZIZ vsa dejstva dolžna navesti že

v ugovoru, poleg tega pa dolžnika v pritožbi tudi nista

povedala, kaj naj bi na odgovor upnika odgovorila, zaradi

česar tudi ni mogoče presoditi, ali bi te njune naknadne

navedbe sploh lahko vplivale na odločitev o njunem ugovoru.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča so ugovorne navedbe

dolžnikov o tem, da za obveznosti prvotnega dolžnika nista

odgovorna, neutemeljene in je zato sodišče prve stopnje njun

ugovor utemeljeno zavrnilo. Upoštevajoč odločbo ustavnega

sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002 bi se nova dolžnika lahko

razbremenila odgovornosti za dolgove prejšnjega dolžnika

P. d.o.o. Ljubljana, če bi dokazala, da nista bila aktivna družbenika

te družbe. V zvezi s tem ugovorom dolžnikov je sodišče prve stopnje

pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb dolžnikov o tem, da sta

družbo skušala rešiti iz slabe finančne situacije, izhaja, da sta

bila seznanjena z njenim poslovanjem in vanj vključena in tako ni

mogoče zaključiti, da sta bila le pasivna družbenika te družbe. Ob

dejstvu, da sta bila edina družbenika, bi morala in mogla preprečiti

nastanek slabe finančne situacije v tej družbi. Ne moreta se

sklicevati na to, da sta družbo poskušala rešiti šele potem, ko je ta

zašla v finančne težave in da prej v njeno poslovanje nista bila

vključena, saj se njuna vključenost v poslovanje družbe ne presoja po

tem, kaj sta dejansko delala, ampak kaj bi za preprečitev izbrisa

družbe iz sodnega registra lahko storila.

Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo tudi, da

niso utemeljene ugovorne navedbe o tem, da se izvršilni

postopek ne more nadaljevati, ker prvotni dolžnik ne obstaja

več. Izvršilni postopek se lahko namreč na predlog upnika

nadaljuje tudi zoper družbenika prvotnega dolžnika - družbe,

ki je bila na podlagi ZFPPod (Zakon o finančnem poslovanju podjetij,

Uradni list RS, št. 54/99) izbrisana iz sodnega registra, in sicer na

podlagi določbe 4. odst. 24. člena ZIZ in na podlagi odločb ustavnega

sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002 v zvezi s 4.odst. 27. člena ZFPPod

ter U-I-351/04 z dne 20.10.2005. Z izdajo izpodbijanega sklepa o

nadaljevanju postopka zoper nova dolžnika z dne 6.4.2004 pa se je

prekinjeni izvršilni postopek zoper nova dolžnika tudi nadaljeval,

saj po določbi 5. odst. 9. člena ZIZ niti ugovor niti pritožba ne

zadržita postopka.

Tudi navedbe dolžnikov o tem, da se izvršba ne bi smela

nadaljevati za celotno v predlogu za izvršbo predlagano

terjatev so brezpredmetne, saj se izvršba ne nadaljuje za

celotno glavnico s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Iz

sklepa o izvršbi izdanega v tej zadevi dne 20.2.1996 ter sklepa o

ugovoru z dne 21.3.1996, s katerim je bil sklep o izvršbi

razveljavljen za znesek glavnice 24.999,00 SIT ter zakonite zamudne

obresti od tega zneska od 1.3.1996 do plačila, je mogoče nedvoumno

razbrati, da se za razveljavljeni del sklepa o izvršbi izvršilni

postopek ne nadaljuje.

Ker pritožba dolžnikov zoper sklep z dne 10.5.2005 tako ni

utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče na

podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

pritožbo dolžnikov z dne 9.2.2005 zavrnilo in potrdilo sklep

sodišča prve stopnje z dne 10.5.2005.

Ker po ugotovitvah pritožbenega sodišča tako ni nobenega

razloga, da se izvršilni postopek zoper nova dolžnika ne bi

nadaljeval, je pritožbeno sodišče tudi to pritožbo na

podlagi določbe 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ zavrnilo in potrdilo tudi sklep sodišča prve stopnje z

dne 6.4.2004.

Ker odgovor upnika na pritožbo glede na določbo 366. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni bil potreben in ker dolžnika

s pritožbama nista uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi

določbe 1. odst. 154. in 1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s

1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo,

da vsaka stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega

postopka.