Appeal dismissed; court tax for land registry execution order deemed necessary enforcement cost despite non-finality.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal against a first-instance order requiring them to pay a court tax for land registry actions. The creditor claimed this tax was a necessary enforcement cost incurred after receiving the land registry order, even though that order was not yet legally binding. The court ruled that since the tax obligation had already arisen and the registry actions were essential for the execution, the first instance court acted correctly in charging the debtor.
Legislator headnote
AI generated2. točka 2. odst. 4. člena Zakona o sodnih taksah; 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku: A court tax incurred for land registry actions related to an execution order constitutes a necessary enforcement cost that must be borne by the debtor, even if the underlying registry order remains non-final.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnica je sodno takso za sklep o zaznambi sklepa o izvršbi
na dolžnikovih nepremičninah v zemljiški knjigi in za
vknjižbo hipoteke na teh nepremičninah priglasila kot
nadaljnji izvršilni strošek po tem, ko je zanjo nastala
taksa obveznost (po vročitvi zemljiškoknjižnega sklepa).
Glede na to in ker je omenjeni strošek potreben za izvršbo,
saj je zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in
vknjižba hipoteke izvršilno dejanje v izvršbi na dolžnikove
nepremičnine, je sodišče ravnalo prav, ko je ta strošek
upnici priznalo in ga naložilo v plačilo dolžniku. To pa
kljub temu, da zemljiškoknjižni sklep še ni postal
pravnomočen.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Trebnjem je s sklepom z dne 4.11.2005,
opr. št. I In, odločilo, da mora dolžnik upnici povrniti
8.550,00 SIT izvršilnih stroškov v osmih dneh. Proti sklepu
se je pritožil dolžnik. Meni, da je sklep sodišča prve
stopnje nezakonit in neopravičen, zlasti pa preuranjen, saj
je dolžnik zoper sklep Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne
17.10.2005, opr. št. Dn. št. , vložil pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Neutemeljen je pritožbeni očitek dolžnika o preuranjenosti
sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je le-to dolžniku kot
upničin nadaljnji izvršilni strošek naložilo v plačilo
upnici še nepriznan del sodne takse za zaznambo sklepa o
izvršbi na dolžnikove nepremičnine v zemljški knjigi in
vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi na dolžnikove
nepremičnine, na kateri je s pravnomočnim sklepom o izvršbi
dovolilo izvršbo. Upnica je namreč ta strošek priglasila v
izvršilnem postopku kot nadaljnji izvršilni strošek po tem,
ko je zanjo nastala obveznost, da takso za predmetni
zemljiškoknjižni sklep plača, po tem, ko ji je bil vročen
zemljiškoknjižni sklep o zaznambi sklepa (2. točka 2. odst.
4. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list SRS, št. 1/90,
Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 70/00,
93/01, 77/02, 99/02, 73/03). Upnica je dolžna to takso
plačati in za plačilo te takse bo zemljškoknjižno sodišče
terjalo upnico. V primeru, da bo dolžnik s pritožbo proti
predmetnemu zemljiškoknjižnemu sklepu uspel in bo na primer
izvršba na njegove nepremičnine v končni fazi ustavljena, pa
se sklep sodišča prve stopnje ne bo realiziral.
Ker je obveznost plačila sodne takse za sklep o zaznambi
sklepa o izvršbi na dolžnikove nepremičnine v zemljiški
knjigi in o vknjižbi hipoteke na dolžnikovih nepremičninah,
za upnico že nastopila in ker je zaznamba sklepa o izvršbi v
zemljiški knjigi in vknjižba hipoteke izvršilno dejanje v
izvršbi na nepremičnino (170. čen Zakona o izvršbi in
zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98, 72/98 in 11/99, v
nadaljevanju ZIZ), zaradi česar je bil strošek sodne takse
za predmetni zemljiškoknjižni sklep potreben za izvršbo (5.
odst. 38. člena ZIZ), je upnica utemeljeno zahtevala,
sodišče pa priznalo povrnitev predmetnega stroška. Sodišče
druge stopnje je zato njegovo odločitev potrdilo, dolžnikovo
pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem
postopku, Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 110/02, ZPP, v
zvezi s 15. členom ZIZ).