Civil claim dismissed due to statute of limitations, but allowed on appeal after court found prior criminal filing interrupted the limitation period.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Zastaranje odškodninske terjatve je s priglasitvijo v kazenskem

postopku pred nastopom absolutnega zastaranja kazenskega pregona

pretrgano.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek, po katerem bi moral toženec tožniku plačati 1.000.000,00

SIT odškodnine za posledice poškodb, ki naj bi mu jih prizadejal

26.7.1997. Ocenilo je namreč, da je terjatev zastarala tako po

določbi 1. odst. 376. člena ZOR kot po 377. členu ZOR.

Tožnik se proti sodbi pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s

predlogom, da se spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti

ugodi. Poudarja, da je že v kazenskem postopku večkrat postavil svoj

odškodninski zahtevek. Na obravnavi 18.5.2001 v zadevi K x/y je na

vprašanje sodnice pojasnil, da vztraja in uveljavlja od toženca

odškodnino, in sicer skupaj 1.000.000,00 SIT, za strah 200.000,00

SIT, za fizične blečine 300.000,00 SIT in za psihične bolečine zaradi

izgube zoba 500.000,00 SIT. Postavitev odškodninskega zahtevka v

kazenskem postopku pa pomeni pretrganje zastaralnih rokov

uveljavljanja odškodnine. Zastaranje uveljavljanja terjatve je bilo

torej prekinjeno še pred 26.7.2001, ko je zastaral kazenski pregon,

zato je dne 14.9.2001 (v pritožbi je napačno naveden kot datum

vložitve 26.7.2001) vložena tožba le formalno nadaljevanje

uveljavljanja terjatve in je tako pravočasna. Zahtevek pa je tudi

utemeljen, saj je škoda ugotovljena z izvedeniškim mnenjem, zahtevana

odškodnina pa v skladu s sodno prakso, zato bi mu moralo sodišče v

celoti ugoditi.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je sicer prvostopenjsko stališče, da bi moralo sodišče v

konkretnem primeru, ko je bil kazenski postopek zoper toženca končan

z zavrženjem obtožnega predloga zaradi absolutnega zastaranja

kazenskega pregona, v pravdi ugotavljati toženčevo kaznivo dejanje le

v zvezi z določitvijo daljšega zastaralnega roka za uveljavljanje

odkodninske terjatve. Na podlagi podatkov, ki jih je v zvezi s tem

prvo sodišče upoštevalo, je tudi pravilno ocenilo, da je tožba dne

14.9.2001 vložena po nastopu zastaranja terjatve. Vendar pa je pri

tem očitno spregledalo, da je tožnik, kot utemeljeno opozarja v

pritožbi, svoj zdaj uveljavljani odškodninski zahtevek, postavil že v

kazenskem postopku. To je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi

dne 18.5.2001, v kazenski zadevi K x/y zoper sedanjega toženca. Taka

priglasitev terjatve pa po določilu 3. odst. 392. člena ZOR

zastaranje pretrga. Vodenje kazenskega postopka ima namreč po

določilu 2. odst. 377. člena ZOR za posledico pretrganje zastaranja

kazenskega pregona in s tem tudi pretrganje zastaranja odškodninskega

zahtevka. Ker je torej tožnik odškodninski zahtevek dne 18.5.2001

prijavil v kazenskem postopku pred zastaranjem pregona, ki je po

spisovnih podatkih nastopilo 26.7.2001, je zastaranje za to terjatev

v skladu z določilom 3. odst. 392. člena ZOR začelo znova teči od

dneva, ko je bil (pravnomočno) končan kazenski postopek, to je

15.9.2001. Čas, ki je pretekel pred pretrganjem, se pri tem po

določilu 1. odst. 392. člena ZOR ne šteje v zakonsko določeni

zastaralni rok. Tožba je tako dne 14.9.2001 nedvomno vložena

pravočasno, tudi ob analognem upoštevanju trimesečnega roka iz 1.

odst. 390. člena ZOR.

Ker se sodišče prve stopnje zaradi ugotovljenega zastaranja terjatve

kot posledice zmotne pravne presoje, z okoliščinami nastanka

zatrjevanih poškodb in njihovih posledic ni ukvarjalo, zato pa seveda

tudi ne z višino zahtevka, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo

vrniti v novo sojenje (čl. 355 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst.

165. člena ZPP.