Appeal dismissed; liability for deleted company debts depends on actual status, not register entries.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Iz obveznosti d.o.o., ki je bila izbrisana po določilih ZFPPod, so

lahko odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu dejansko njen

družbenik, in je zmotno stališče upnice, da je za prehod obveznosti

izbrisane d.o.o. za družbenike važno le stanje vpisov v sodni

register, torej da obveznost preide na osebe, ki so bile v trenutku

izbrisa vpisane v sodnem registu kot družbenik, ne glede na

usklajenost sodnega registra z dejanskim stanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru

dolžnika in izvršbo ustavilo ter odločilo, da se izbriše zaznamba

sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

Upnica meni, da taka odločitev sloni na zmotni uporabi materialnega

prava. V pritožbi navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo

načelo javnosti podatkov in učinka vpisa (8. člen Zakona o sodnem

registru, Ur. l. RS, št. 114/2005 - uradno prečiščeno besedilo, v

nadaljevanju ZSReg). Vpis v sodni register ima nasproti tretjim

osebam pravni učinek od dneva vpisa, razen če zakon ne določa

drugače. Kdor torej v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem

zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo

škodljive pravne posledice. Podatki ustanovitelja morajo biti po 4.

členu ZSReg vpisani v sodni register. Nasproti tretjim osebam

učinkujejo podatki, ki so vpisani v sodni register. Vse, kar je

navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, velja za razmerje

med prejšnjim in novim družbenikom, ne pa nasproti tretjim osebam,

kot je upnica.

Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da stališče upnice pomeni

zmotno uporabo določbe 1. odstavka 417. člena Zakona o gospodarskih

družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 do RS, št. 139/04, v nadaljevanju ZGD),

ki določa da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki

poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Upnica napačno razlaga tudi

učinek vpisa v sodni register. Le-ta ima lahko oblikovalni učinek ali

pa le učinek javne objave. Vpis spremembe družbenika v sodni register

ima le deklaratoren značaj.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru

pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni

dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem

postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04, v nadaljevanju ZPP in v zvezi

s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998

do 46/2005-US, v nadaljevanju ZIZ).

Vprašanje prehoda obveznosti izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo

na njene družbenike v povezavi z vprašanjem, zoper katere osebe je po

izbrisu take družbe dopustno vložiti oziroma nadaljevati izvršbo, v

sodni praksi že dalj časa ni več sporno. Glede tega se je

izoblikovalo enotno in jasno stališče (primerjaj odločitev vrhovnega

sodišča II Ips 301/2004 in odločbe višjih sodišč Cp 1971/2003, I Cpg

497/99 in III Cp 1680/2001). Za prehod obveznosti družbe z omejeno

odgovornostjo, ki je bila izbrisana po določilih Zakona o finančnem

poslovanju podjetij, na njene družbenike, je odločilno dejansko

stanje in ne stanje po podatkih sodnega registra. Za obveznosti take

družbe so zato lahko odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu

dejansko njeni družbeniki. Bistven argument za takšno stališče je,

kot je upnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da ima vpis

spremembe družbenika zaradi prodaje poslovnega deleža v sodni

register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj (416. člen in 1.

odstavek 417. člena ZGD). To pa pomeni, da začne sprememba družbenika

učinkovati že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega.

Uporaba oziroma razlaga načela zaupanja v sodni register in

publicitetnega načela (8. člen ZSReg), kot jo ponuja upnica v

pritožbi, bi bila torej v direktnem nasprotju s temi določili ZGD in

bi dejansko pomenila izenačenje publicitetnega načela s

konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar tudi ne bi bilo pravno

ustrezno. Zmotno je tako njeno stališče, da je za prehod obveznosti

izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo na družbenike važno le

stanje vpisov v sodnem registru, torej da obveznost preide na osebe,

ki so bile v trenutku izbrisa vpisane v sodnem registru kot

družbeniki, ne glede na usklajenost sodnega registra z dejanskim

stanjem.

Dolžnik je s svojim ugovorom z gotovostjo izkazal, da je prenehal

biti družbenik družbe K..., d.o.o., Ljubljana, pred njenim izbrisom,

zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izterjevana

obveznost nanj ni prešla.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi

upnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako ne razlogi, na

katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo njeno pritožbo in

sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker upnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške

pritožbenega postopka.