Appeal dismissed; creditor must sue original debtor or former partners, not former director.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnik torej nima nobene podlage, da bi predmetno terjatev izterjal od

kagarkoli drugega kot od prvotne dolžnice oziroma zaradi njenega

izbrisa od njenih družbenikov. Dolžnik se zato ne more sklicevati na

to, da je za neporavnavo predmetne obveznosti kriv takratni direktor

izbrisane družbe, ki v času njenega izbrisa ni bil njen družbenik.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo

zoper prvotno dolžnico - družbo M... d.o.o., zaradi izbrisa iz

sodnega registra, odločilo, da se le-ta nadaljuje zoper dolžničinega

pravnega naslednika - Z.M. in slednjemu naložilo plačilo upnikovih

stroškov postopka v znesku 9.900,00 SIT.

Zoper navedeno odločitev je laično pritožbo vložil novi dolžnik

Z.M.. Navaja, da sam z upnikom nikoli ni sklenil nobene pogodbe.

Pogodbe z upnikom je sklepal H.M., ki je bil direktor prvotne

dolžnice M... d.o.o. od 14.2. do 5.8.2003, nato pa vsa sredstva, ki

so prišla na tekoči račun podjetja prenakazal na svoj tekoči račun.

Pritožnik zato ne razume, zakaj mora sedaj izterjevani dolg plačati

on. Res je sicer, da družbeniki odgovarjajo solidarno, to pa ne

pomeni, da mora odgovarjati edino zadnji družbenik, ki tega denarja

ni ne videl, drugi družbenik, ki je bil v času prejema denarja

direktor tega podjetja pa ne odgovarja in ne prevzame nobene

odgovornosti. Sodišču predlaga, da izterjavano terjatev plača tisti

družbenik, ki je bil odgovoren za poslovanje podjetja in je denar

tudi pobral, to pa je bil H.M..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru

pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni

dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem

postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04, v nadaljevanju ZPP in v zvezi

s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998

do 46/2005-US, v nadaljevanju ZIZ).

Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 do RS, št. 139/04,

v nadaljevanju ZGD) določa, da za obveznosti družbe v prvi vrsti

odgovarjajo družbe same z vsem svojim premoženjem (2. odstavek 5.

člena ZGD). V določenih primerih, ki morajo biti posebej določeni z

zakonom, pa dopušča, da za obveznosti družbe odgovarjajo tudi

družbeniki (3. odstavek 5. člena ZGD). Tako je Zakon o finančnem

poslovanju podjetij v 4. odstavku 27. člena v zvezi s 394. členom ZGD

določil, da obveznosti izbrisane družbe preidejo na osebe, ki so ob

izbrisu imele status družbenika. Glede na to lahko pravni subjekti,

ki vstopajo v razmerje z gospodarskimi družbami, svoje terjatve iz

teh razmerij izterjujejo le od družbe same oziroma v zakonsko

določenih primerih od družbenikov. Upnik v konkretnem primeru tako

nima nobene podlage, da bi predmetno terjatev izterjeval od kogar

koli drugega kot od prvotne dolžnice oziroma zaradi njenega izbrisa

od njenih družbenikov. Dolžnik se zato ne more sklicevati na to, da

je za neporavnavo predmetne obveznosti kriv takratni direktor

izbrisane družbe. Morebitne nepravilnosti v vodenju družbe s strani

takratnega direktorja so stvar razmerja med družbeniki družbe in

direktorjem in se ne tičejo tretjih oseb, ki so s to družbo vstopale

v poslovna razmerja. Za pravilno poslovanje družbe in ustrezno

ravnanje oseb, ki so v njej zaposlene, so odgovorni lastniki družb -

torej njeni družbeniki. V nasprotju z navedenimi določili zakona in

načelom poštenosti in vestnosti bi tako bilo, če bi riziko

nepravilnega poslovanja družb in dela njenih posameznikov nalagali

tretjim osebam, ki s to družbo poslujejo. Dolžnik se zato

nadaljevanju izvršbe ne more upirati s sklicevanjem na nepravilno

vodenje družbe s strani takratnega direktorja, ki v času njenega

izbrisa ni bil družbenik izbrisane družbe M... d.o.o.

Ker je torej upnik prehod obveznosti prvotne dolžnice - družbe

M... d.o.o. na novega dolžnika - družbenika Z.M. izkazal z ustrezno

javno listino, kot to zahteva 4. odstavek 24. člena ZIZ, je sodišče

prve stopnje pravilno odločilo, da se izvršba v predmetnem postopku

nadaljuje zoper pritožnika. Višje sodišče je zato njegovo pritožbo

zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).