Partners of a dissolved company can only argue non-succession of debt in post-limitation objections.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal filed by partners of a dissolved company regarding enforcement proceedings against them. The partners argued that the creditor's claim was time-barred and that they were not liable as active partners. The court ruled that dissolved company partners can only raise the objection that the original debtor's obligation did not pass to them or that they were not active partners in a post-limitation objection.
Legislator headnote
AI generated12. točka 1. odst. 55. člena ZIZ; 56. člen ZIZ: Partners of a company dissolved under the Financial Business Companies Act may, in a post-limitation objection, assert only that the obligation of the original debtor did not pass to them or that they were not active partners; other objections are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Družbenika družbe, izbrisane na podlagi ZFPPod lahko v primeru, ko se
postopek izvršbe nadaljuje zoper njiju, v ugovoru po izteku roka v
zvezi z upnikovo terjatvijo uveljavljata le ugovorni razlog, da
obveznost prvotnega dolžnika, ni prešla nanju oziroma da nista bila
aktivna družbenika izbrisane družbe. Ostalih ugovorov pa družbenik
izbrisane družbe v ugovoru po izteku roka ne more več uveljavljati.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor
dolžnikov zavrne in da se nadaljnji izvršilni stroški odmerijo na
1.900,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 27.9.2005 dalje
do plačila, in sta jih dolžna plačati dolžnika, v roku 8 dni.
Proti navedenemu sklepu sta se dolžnika pravočasno pritožila. V
pritožbi navajata, da je terjatev upnika po določbah 2. odst.356.
člena OZ oziroma 372. člena ZOR v stranskih terjatvah absolutno
zastarala, saj je dosežen absolutni zastaralni rok za stranske
terjatve, ki znaša 3 leta. Pri tem se sklicujeta na določbe 375.,
376., 335., 337., 338. 339. 347. in 356. člena OZ. Nadalje navajata,
da je po OZ višina zamudnih obresti omejena s 375. in 376. členi.
Pravita tudi, da solidarnostni dolžnik ni bil dolžan vedeti, kdaj je
nastopila zamuda za glavnega dolžnika, zato je utemeljitev, da je
dolžnik zamudil rok, nepravilna. Tudi utemeljitev, da je dolžnik
pravilno prejel sklep o izvršbi ni dokazana. Pritožbenemu sodišču
predlagata, da sklep o izvršbi opr. št. II Ig 1649/95 z dne 17.9.2005
v prerekanem presežku razveljavi in odpravi, izvršbo in rubežne
postopke v obsegu ugovora pa takoj ustavi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ugovor dolžnikov po
izteku roka, ki sta ga vložila kot družbenika prvotnega dolžnika
V... d.o.o. Novo mesto, izbrisanega iz sodnega registra na podlagi
ZFPPod (Zakon o finančnem poslovanju podjetij, Uradni list RS, št
54/99 s spremembami in dopolnitvami). Družbenika družbe, izbrisane na
podlagi ZFPPod lahko v primeru, ko se izvršilni postopek nadaljuje
zoper njiju, v ugovoru po izteku roka po 12. točki 1. odst. 55. člena
ZIZ v zvezi s 56. členom ZIZ uveljavljata le ugovorni razlog, da
obveznost prvotnega dolžnika, ni prešla nanju oziroma da nista bila
aktivna družbenika izbrisane družbe v smislu obrazložitve odločbe
Ustavnega sodišča RS U-I-135/00 z dne 9.10.2002 (podobno izhaja tudi
iz odločb Ustavnega sodišča Up-369/2003 z dne 20.9.2004 in Up-114/03
z dne 8.4.2004). Ostalih ugovorov pa družbenik izbrisane družbe v
ugovoru po izteku roka ne more več uveljavljati. Vse ugovorne kot
tudi pritožbene navedbe dolžnikov so nerelevantne, saj dolžnika niti
v ugovoru po izteku roka, niti v predmetni pritožbi ne zatrjujeta, da
sta bila le pasivna družbenika prvotnega dolžnika V... d.o.o. Novo
mesto, njun ugovor pa je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta dolžnika ugovor po
izteku roka dne 19.6.2004 vložila pred izdajo odločbe Ustavnega
sodišča U-I-351/04 z dne 20.10.2005, s katero je Ustavno sodišče
ugotovilo, da je 4. odst. 24. člena ZIZ v neskladju z Ustavo RS, prav
tako pa je bil dne 27.9.2005 pred izdajo te odločbe izdan tudi
izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, tako da sodišče prve stopnje
od izdaji tega sklepa še ni bilo dolžno ravnati po 17. točki navedene
odločbe Ustavnega sodišča, po kateri mora sodišče prve stopnje
dolžniku skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni
sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika. Ker pritožba
dolžnikov tako ni utemeljena, in ker tudi niso podani razlogi, na
katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče njuno
pritožbo v tem delu na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve
stopnje.