Appeal allowed: Court voids first instance ruling on enforcement of post-deadline interest due to misinterpretation of settlement terms.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, voiding the first instance decision regarding the enforcement of interest accruing after December 1, 2003. The lower court incorrectly interpreted the settlement's deadline as the end of the interest period rather than the deadline for the debt itself. This error rendered the enforcement title incomplete and unenforceable for the disputed interest period, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen: A court must correctly interpret the deadline for debt maturity in an enforcement title; failure to distinguish between the deadline for the debt and the end of interest accrual constitutes a material procedural violation requiring retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu
razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov
postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Po presoji pritožbenega sodišča je iz jezikovnega in logičnega pomena
tega besedila sodne poravnave potrebno zaključiti, da določilo "vse
do vključno 1.12.2003" ne pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih
obresti od posameznih dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti
upnikove terjatve iz te sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da
bi stranki v poravnavi časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti
od dolgovanih zneskov, pri tem pa ne bi določili roka, do katerega je
dolžnik v izogib prisilni izvršbi dolžan plačati upnikovo terjatev.
Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi
prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v tej
izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21. člena
ZIZ neizvršljiva.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na
podlagi sodne poravnave sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani z
dne 8.10.2003 opr. št. II Pg 396/2002 za izterjavo upnikove
izvršljive terjatve, in sicer glavnice v znesku 2,874.993,07 SIT,
zakonitih zamudnih obresti od zneskov:
- 1,182.959,88 SIT od 31.10.2001 do 1.12.2003,
- 334.816,32 SIT 5.11.2001 do 1.12.2003,
- 30.600,00 SIT 7.12.2001 do 1.12.2003,
- 335.954,85 SIT 6.12.2002 do 1.12.2003,
- 339.939,07 SIT 6.1.2003 do 1.12.2003,
- 341.373,88 SIT 6.2.2003 do 1.12.2003,
- 339.939,07 SIT 6.3.2003 do 1.12.2003,
- 340.000,00 SIT 6.4.2003 do 1.12.2003,
- 230.322,00 SIT 6.5.2003 do 1.12.2003, ter izvršilnih stroškov
odmerjenih na 44.724,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva
izdaje tega sklepa o izvršbi do plačila ter vseh nadaljnjih
izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje
sklepa o njihovi odmeri dalje do plačila, dovoli izvršba na denarna
sredstva dolžnika pri banki. Predlog za izvršbo pa je v delu, v
katerem je upnik zahteval izterjavo zakonitih zamudnih obresti od
zneskov:
- 1,182.959,88 SIT od 2.12.2003 dalje
- 334.816,32 SIT od 2.12.2003 dalje
- 30.600,00 SIT od 2.12.2003 dalje
- 335.954,85 SIT od 2.12.2003 dalje
- 339.939,07 SIT od 2.12.2003 dalje
- 341.373,88 SIT od 2.12.2003 dalje
- 339.939,07 SIT od 2.12.2003 dalje
- 340.000,00 SIT od 2.12.2003 dalje,
- 230.322,00 SIT od 2.12.2003 dalje, zavrnilo.
Zoper zavrnilni del navedenega sklepa se je pritožil upnik. V
pritožbi navaja, da je sodišče povsem neutemeljeno in v nasprotju z
dikcijo izvršilnega naslova zavrnilo predlog upnika v delu, ki se
nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od 2.12.2003 dalje.
Pravi, da je v sodni poravnavi izrecno določeno, da tečejo zamudne
obresti od posameznih glavnic od zapadlosti dalje, torej do plačila,
kar je tudi izvršilni naslov tudi za zakonite zamudne obresti od
1.12.2003 dalje. Pravi, da je datum 1.12.2003 zgolj in edino zadnji
ter s sodno poravnavo dogovorjeni rok za plačilo pripoznane in v
plačilo prevzete obveznosti. Z datumom 1.12.2003 sta stranki tako le
dogovorili rok plačila, zakonite zamudne obresti pa sta opredelili
tako, da jih je tožena stranka dolžna plačati od dneva zapadlosti
dalje, to je do plačila. Meni, da manjkajoča vejica za besedico
"dalje" in pred besedico "vse" ne pomeni, da nima izvršilnega naslova
kot to zmotno in napačno tolmači sodišče prve stopnje. Meni, da prav
dikcija "vse do vključno 1.12.2003" kaže na nesporno dejstvo, da sta
stranki opredelili le rok plačila, ker "vključno" pomeni tudi na dan
plačila 1.12.2003. Tako sta se dogovorili, ker je bila zadnji dan v
novembru nedelja, 1.12.2003 pa ponedeljek. Pravi, da se v sodni
praksi ne določa teka zamudnih obresti z besedami do vključno, temveč
od dneva x do dne y. Kadar pa je tek obresti definiran do plačila, se
zapiše v zahtevek in izrek, da tečejo od dneva x dalje. Zato vztraja
pri svojem zahtevku za plačilo zakonitih zamudnih obresti od
posameznih zneskov tudi od 1.12.2003 dalje. Pritožbenemu sodišču
predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu
razveljavi ter spremeni in ugodi predlogu upnika v celoti, dolžniku
pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
ki tečejo od dneva izdaje odločbe do plačila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno
razlagalo določbo zadnjega dela prve točke sodne poravnave, sklenjene
med strankama tega izvršilnega postopka pred Okrožnim sodiščem v
Ljubljani dne 8.10.2003 v zadevi opr. št. II Pg 396/2002, po kateri
je dolžan dolžnik posamezne dolgovane zneske in zakonite zamudne
obresti od posameznih zneskov plačati "vse do vključno 1.12.2003".
Navedena določba sodne poravnave ni tako nesporna kot to zatrjuje
pritožnik, saj iz nje ni moč že na prvi pogled nesporno ugotoviti, da
sta stranki z datumom 1.12.2003 določili prav rok plačila dolžnikovih
obveznosti iz te sodne poravnave, ne pa konec teka zakonskih zamudnih
obresti od posameznih dolgovanih zneskov. Vendar pa je po presoji
pritožbenega sodišča iz jezikovnega in logičnega pomena tega besedila
potrebno zaključiti, da določilo "vse do vključno 1.12.2003" ne
pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih
dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti upnikove terjatve iz te
sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da bi stranki v poravnavi
časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih zneskov,
pri tem pa ne bi določili roka za prostovoljno izpolnitev dolžnikove
obveznosti, po izteku katerega bi lahko upnik svojo terjatev prisilno
izterjal. Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo
tudi prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v
tej izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21.
člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno
besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) neizvršljiva. Glede na to, da
je prvostopenjsko sodišče predlogu za izvršbo v pretežnem delu
ugodilo, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve
stopnje ugotovilo, da je sodna poravnava zaradi nenavedbe roka
zapadlosti, neizvršljiva. Upnikov predlog za izvršbo je delno
zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da v sodni poravnavi ni bilo
dogovorjeno, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonite zamudne
obresti, ki tečejo po 1.12.2003. Zaradi takšne zmotne razlage določil
sodne poravnave, po kateri naj bi upnik za ta del zakonskih zamudnih
obresti ne imel izvršilnega naslova, je v nasprotju s 1. in 2. odst.
17. člena ZIZ v zvezi s 1. in 3. odst. 20. člena ZIZ zavrnilo upnikov
predlog za izvršbo, ki se nanaša na izterjavo teh zakonskih zamudnih
obresti. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb postopka
po 1. odst. 339. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno
prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) v zvezi s 15.
členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega
dela sklepa sodišča prve stopnje. Zaradi zmotne razlage besedila
sodne poravnave je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po
14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj obstaja v razlogih
izpodbijanega sklepa nasprotje. Iz izpodbijanega sklepa po eni strani
izhaja, da je upnikova terjatev iz sodne poravnave izvršljiva, po
drugi strani pa po zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča v njej
ni določen rok za plačilo, v okviru katerega bi se lahko dolžnik s
prostovoljno izpolnitvijo svoje obveznosti izognil prisilni izvršbi.
Zaradi navedenih kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče na
podlagi določbe 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem
delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje
v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku v
skladu z navedenim ponovno presoditi, ali ima upnik izvršilni naslov
tudi za tisti del zakonskih zamudnih obresti, ki od posameznih
dolgovanih zneskov tečejo po 1.12.2003 dalje do plačila in o tem delu
upnikovega predloga za izvršbo ponovno odločiti.
Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem
delu razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v
nov postopek, je na podlagi določbe 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s
15. členom ZIZ odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno
odločbo.