Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 6015/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.6015.2005 AI generated

Appeal allowed: Court voids first instance ruling on enforcement of post-deadline interest due to misinterpretation of settlement terms.

Case Number VSL sklep III Cp 6015/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the creditor's appeal, voiding the first instance decision regarding the enforcement of interest accruing after December 1, 2003. The lower court incorrectly interpreted the settlement's deadline as the end of the interest period rather than the deadline for the debt itself. This error rendered the enforcement title incomplete and unenforceable for the disputed interest period, necessitating a retrial.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen: A court must correctly interpret the deadline for debt maturity in an enforcement title; failure to distinguish between the deadline for the debt and the end of interest accrual constitutes a material procedural violation requiring retrial.

Keywords

AI generated
enforcement title interpretation statutory interest accrual procedural violation settlement deadline retrial order enforcement proceedings creditor rights

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 20. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 21. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 354. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu

razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov

postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Po presoji pritožbenega sodišča je iz jezikovnega in logičnega pomena

tega besedila sodne poravnave potrebno zaključiti, da določilo "vse

do vključno 1.12.2003" ne pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih

obresti od posameznih dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti

upnikove terjatve iz te sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da

bi stranki v poravnavi časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti

od dolgovanih zneskov, pri tem pa ne bi določili roka, do katerega je

dolžnik v izogib prisilni izvršbi dolžan plačati upnikovo terjatev.

Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi

prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v tej

izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21. člena

ZIZ neizvršljiva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na

podlagi sodne poravnave sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani z

dne 8.10.2003 opr. št. II Pg 396/2002 za izterjavo upnikove

izvršljive terjatve, in sicer glavnice v znesku 2,874.993,07 SIT,

zakonitih zamudnih obresti od zneskov:

- 1,182.959,88 SIT od 31.10.2001 do 1.12.2003,

- 334.816,32 SIT 5.11.2001 do 1.12.2003,

- 30.600,00 SIT 7.12.2001 do 1.12.2003,

- 335.954,85 SIT 6.12.2002 do 1.12.2003,

- 339.939,07 SIT 6.1.2003 do 1.12.2003,

- 341.373,88 SIT 6.2.2003 do 1.12.2003,

- 339.939,07 SIT 6.3.2003 do 1.12.2003,

- 340.000,00 SIT 6.4.2003 do 1.12.2003,

- 230.322,00 SIT 6.5.2003 do 1.12.2003, ter izvršilnih stroškov

odmerjenih na 44.724,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva

izdaje tega sklepa o izvršbi do plačila ter vseh nadaljnjih

izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

sklepa o njihovi odmeri dalje do plačila, dovoli izvršba na denarna

sredstva dolžnika pri banki. Predlog za izvršbo pa je v delu, v

katerem je upnik zahteval izterjavo zakonitih zamudnih obresti od

zneskov:

- 1,182.959,88 SIT od 2.12.2003 dalje

- 334.816,32 SIT od 2.12.2003 dalje

- 30.600,00 SIT od 2.12.2003 dalje

- 335.954,85 SIT od 2.12.2003 dalje

- 339.939,07 SIT od 2.12.2003 dalje

- 341.373,88 SIT od 2.12.2003 dalje

- 339.939,07 SIT od 2.12.2003 dalje

- 340.000,00 SIT od 2.12.2003 dalje,

- 230.322,00 SIT od 2.12.2003 dalje, zavrnilo.

Zoper zavrnilni del navedenega sklepa se je pritožil upnik. V

pritožbi navaja, da je sodišče povsem neutemeljeno in v nasprotju z

dikcijo izvršilnega naslova zavrnilo predlog upnika v delu, ki se

nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od 2.12.2003 dalje.

Pravi, da je v sodni poravnavi izrecno določeno, da tečejo zamudne

obresti od posameznih glavnic od zapadlosti dalje, torej do plačila,

kar je tudi izvršilni naslov tudi za zakonite zamudne obresti od

1.12.2003 dalje. Pravi, da je datum 1.12.2003 zgolj in edino zadnji

ter s sodno poravnavo dogovorjeni rok za plačilo pripoznane in v

plačilo prevzete obveznosti. Z datumom 1.12.2003 sta stranki tako le

dogovorili rok plačila, zakonite zamudne obresti pa sta opredelili

tako, da jih je tožena stranka dolžna plačati od dneva zapadlosti

dalje, to je do plačila. Meni, da manjkajoča vejica za besedico

"dalje" in pred besedico "vse" ne pomeni, da nima izvršilnega naslova

kot to zmotno in napačno tolmači sodišče prve stopnje. Meni, da prav

dikcija "vse do vključno 1.12.2003" kaže na nesporno dejstvo, da sta

stranki opredelili le rok plačila, ker "vključno" pomeni tudi na dan

plačila 1.12.2003. Tako sta se dogovorili, ker je bila zadnji dan v

novembru nedelja, 1.12.2003 pa ponedeljek. Pravi, da se v sodni

praksi ne določa teka zamudnih obresti z besedami do vključno, temveč

od dneva x do dne y. Kadar pa je tek obresti definiran do plačila, se

zapiše v zahtevek in izrek, da tečejo od dneva x dalje. Zato vztraja

pri svojem zahtevku za plačilo zakonitih zamudnih obresti od

posameznih zneskov tudi od 1.12.2003 dalje. Pritožbenemu sodišču

predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

razveljavi ter spremeni in ugodi predlogu upnika v celoti, dolžniku

pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi,

ki tečejo od dneva izdaje odločbe do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno

razlagalo določbo zadnjega dela prve točke sodne poravnave, sklenjene

med strankama tega izvršilnega postopka pred Okrožnim sodiščem v

Ljubljani dne 8.10.2003 v zadevi opr. št. II Pg 396/2002, po kateri

je dolžan dolžnik posamezne dolgovane zneske in zakonite zamudne

obresti od posameznih zneskov plačati "vse do vključno 1.12.2003".

Navedena določba sodne poravnave ni tako nesporna kot to zatrjuje

pritožnik, saj iz nje ni moč že na prvi pogled nesporno ugotoviti, da

sta stranki z datumom 1.12.2003 določili prav rok plačila dolžnikovih

obveznosti iz te sodne poravnave, ne pa konec teka zakonskih zamudnih

obresti od posameznih dolgovanih zneskov. Vendar pa je po presoji

pritožbenega sodišča iz jezikovnega in logičnega pomena tega besedila

potrebno zaključiti, da določilo "vse do vključno 1.12.2003" ne

pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih

dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti upnikove terjatve iz te

sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da bi stranki v poravnavi

časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih zneskov,

pri tem pa ne bi določili roka za prostovoljno izpolnitev dolžnikove

obveznosti, po izteku katerega bi lahko upnik svojo terjatev prisilno

izterjal. Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo

tudi prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v

tej izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21.

člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno

besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) neizvršljiva. Glede na to, da

je prvostopenjsko sodišče predlogu za izvršbo v pretežnem delu

ugodilo, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve

stopnje ugotovilo, da je sodna poravnava zaradi nenavedbe roka

zapadlosti, neizvršljiva. Upnikov predlog za izvršbo je delno

zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da v sodni poravnavi ni bilo

dogovorjeno, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonite zamudne

obresti, ki tečejo po 1.12.2003. Zaradi takšne zmotne razlage določil

sodne poravnave, po kateri naj bi upnik za ta del zakonskih zamudnih

obresti ne imel izvršilnega naslova, je v nasprotju s 1. in 2. odst.

17. člena ZIZ v zvezi s 1. in 3. odst. 20. člena ZIZ zavrnilo upnikov

predlog za izvršbo, ki se nanaša na izterjavo teh zakonskih zamudnih

obresti. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb postopka

po 1. odst. 339. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno

prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) v zvezi s 15.

členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega

dela sklepa sodišča prve stopnje. Zaradi zmotne razlage besedila

sodne poravnave je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po

14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj obstaja v razlogih

izpodbijanega sklepa nasprotje. Iz izpodbijanega sklepa po eni strani

izhaja, da je upnikova terjatev iz sodne poravnave izvršljiva, po

drugi strani pa po zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča v njej

ni določen rok za plačilo, v okviru katerega bi se lahko dolžnik s

prostovoljno izpolnitvijo svoje obveznosti izognil prisilni izvršbi.

Zaradi navedenih kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče na

podlagi določbe 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje

v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku v

skladu z navedenim ponovno presoditi, ali ima upnik izvršilni naslov

tudi za tisti del zakonskih zamudnih obresti, ki od posameznih

dolgovanih zneskov tečejo po 1.12.2003 dalje do plačila in o tem delu

upnikovega predloga za izvršbo ponovno odločiti.

Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v

nov postopek, je na podlagi določbe 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno

odločbo.