Appeal dismissed; court upheld conformal interest calculation on enforcement costs under ZPOMZO rules.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča

prve stopnje.

Upnik V... in dolžniki sami nosijo svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

Zakon o obligacijskih razmerjih je v 1. odst. 279. člena prepovedoval

obrestovanje neplačanih zamudnih obresti, vendar pa je od tega

splošnega pravila dopuščal izjemo v tistih primerih, ko je bilo z

zakonom določeno drugače. Zakon o predpisani obresti meri zamudnih

obresti in temeljni obrestni meri pa je do uveljavitve ZPOMZO-1 dne

28.6.2003, izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja določal na ta

način, da je bila obrestna mera zamudnih obresti sestavljena iz

realnega in iz revalorizacijskega dela, pri čemer je bila za osnovo

določitve obrestne mere zamudnih obresti vzeta prav revalorizacija

obveznosti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko

je zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov obračunalo na

konformen način, kršilo zakonsko prepoved obrestnega obrestovanja,

tako ne drži.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

nadaljnji izvršilni stroški upnika V.... odmerijo na 305.756,00 SIT,

upnikov Ž.P. in J.M. na 193.530,00 SIT, upnika G..., gostinstvo in

trgovina, pekarstvo d.o.o. Tržič na 67.320,00 SIT, da se iz zneska

14,312.575,00 SIT dobljenega s prodajo nepremičnin s parc. št. 27/3

in 28/4 vl. št. 351 k.o. S... po naslednjem vrstnem redu poplačajo:

1. stroški izvršilnega postopka upnika V... v znesku 842.433,00 SIT,

upnika Ve... d.d., Domžale, v znesku 143.905,00 SIT, upnikov Ž.P. in

J.M. v znesku 516.361,00 SIT, upnika Ž.... d.d. v znesku 196.231,00

SIT, upnika G..., gostinstvo in trgovina, pekarstvo d.o.o. Tržič v

znesku 157.409,00 SIT, upnika R... v znesku 39.943,00 SIT, prednostna

terjatev R... v znesku 286.252,00 SIT, da se iz preostanka zneska

pridobljenega s prodajo nepremičnin poplača terjatev upnika V... po

sklepu o izvršbi opr. št. I 42/7 z dne 12.1.1998 v višini

1,274.852,00 SIT in po sklepu o izvršbi opr. št. I 43/97 z dne

12.1.1998 v višini 10,855.189,00 SIT ter da se izvršba za poplačilo

preostalih glavničnih terjatev s pripadki upnikov V..., upnika

Ve...d.d. Domžale, upnikov Ž.P. in J.M., upnika Ž... d.d. ter upnika

G..., gostinstvo in trgovina, pekarstvo d.o.o., Tržič ustavi.

Zoper navedeni sklep so se pritožili dolžniki. V pritožbi navajajo,

da iz obračunov stroškov z zamudnimi obrestmi ni mogoče ugotoviti, na

kakšen način je sodišče prve stopnje obračunalo zakonite zamudne

obresti, s tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka, saj

odločitve o odmeri stroškov ni mogoče preiskusiti. Dolžniki so

nadalje ugotovili, da je sodišče zamudne obresti obračunalo na

konformni način, kar pa po 2. členu ZPOMZO, ki velja od leta 1995, ni

več dopustno, ampak je potrebno obresti obračunati na linearni način.

Tudi ZPOMZO-1 določa linearni način obračuna zamudnih obresti.

Pritožbi zato prilagajo linearne izračune zamudnih obresti od

posameznih odmerjenih stroškov postopka. Ker je sodišče prve stopnje

napačno obračunalo zamudne obresti, pa je v nadaljevanju tudi napačno

določilo višino stroškov, ki naj se poplačajo iz sredstev

zagotovljenih iz prodaje nepremičnine. Pravijo, da je prvostopenjsko

sodišče tudi napačno odločilo, da se iz sredstev doseženih s prodajo

poravnajo tudi obveznosti do DURS, saj iz izpisa DURS z dne 22.4.2005

izhaja, da je stanje obveznosti do dolžnikov nič. Pritožbenemu

sodišču zato predlagajo, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve

stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v nov postopek, upnikom pa naloži v plačilo stroške tega

ugovora z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe

sodišča druge stopnje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Upnik V... je v odgovoru na pritožbo navedel, da glede na določbo

201. člena ZIZ, po kateri lahko upnik ali kdo drug, ki ima biti

pravico poplačan, izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in

vrstni red, najkasneje na razdelitvenem naroku, dolžniki nimajo

pravice vložiti pritožbe zoper izpodbijani sklep. Za izpodbijanje

obračuna terjatve pa tudi nimajo pravnega interesa. Pritožba tudi ni

utemeljena v delu, v katerem izpodbija konformni način obračunavanja

zamudnih obresti, saj je upnik V... pravna oseba s sedežem v tuji

državi, za katero ne velja slovenski pravni red, temveč posluje po

pravilih avstrijskega prava. Pravi, da se izračuni pritožnikov

zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka ne ujemajo z

njihovimi navedbami o višini le-teh. Meni, da dolžniki s pritožbo le

zavlačujejo postopek, pritožbenemu sodišču pa zato predlagajo, da

pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžniki imajo pravico in tudi

pravni interes vložiti pritožbo zoper točki I. in II. izreka sklepa

sodišča prve stopnje, v katerih ga tudi izpodbijajo. Ne more biti

sporno, da imajo dolžniki pravico pritožiti se zoper točko I. izreka

izpodbijanega sklepa, s katero so bili odmerjeni nadaljnji izvršilni

stroški upnikov, saj so bili s tem ti stroški naloženi v plačilo

dolžnikom. Prav tako lahko dolžniki izpodbijajo tudi točko II. izreka

sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bilo določeno po kakšnem

vrstnem redu in v kakšni višini se poplačajo terjatve posameznih

upnikov. Določba 201. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju,

Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) namreč ne

izključuje te pravice dolžnikov, kot to zmotno zatrjuje upnik v

odgovoru na pritožbo. Podan pa je tudi pravni interes dolžnikov za

vložitev pritožbe zoper točko II. izreka izpodbijanega sklepa, saj

imajo interes za to, da se na podlagi pravilnega in zakonitega sklep

o poplačilu poplačajo le tiste terjatve upnikov in v takšni višini in

vrstnem redu kot to določa ZIZ in da se jim po poplačilu terjatev

upnikov vrne ostanek kupnine v skladu z določbo 4. odst. 208. člena

ZIZ oziroma za to, da jih kasneje - v primeru, ko kupnina ne zadošča

za poplačilo vseh terjatev upnikov - terjajo le tisti upniki, katerih

terjatev v skladu u določbami ZIZ ni bilo mogoče poplačati iz

kupnine. Pritožbeno sodišče zato pritožbe dolžnikov ni zavrglo, ampak

jo je vsebinsko obravnavalo. Navedbe upnika v odgovoru na pritožbo o

tem, da zanj velja avstrijsko pravo in ne slovensko, pa za

obravnavanje pritožbe dolžnikov niso relevantne, saj bi z njimi upnik

lahko uspel le, če bi jih uveljavljal s pritožbo.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da so neutemeljene navedbe

pritožnikov o tem, da ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je sodišče

prve stopnje obračunalo zakonite zamudne obresti od izvršilnih

stroškov, saj način obračuna le-teh izhaja iz obračunov obresti na

prilogah C16-C36 in C 38-C51, ki so bili vročeni tudi dolžnikom

(odredba in povratnica na list. št. 227). Iz teh obračunov, ki so

bili izdelani po programu, ki je pri sodišču v uporabi, izhaja, da so

bile zakonite zamudne obresti za obdobje pred 28.6.2003 obračunane po

konformni metodi, kar so nenazadnje ugotovili tudi sami dolžniki, za

obdobje po 28.6.2003 pa po linearni metodi. Sodišče prve stopnje zato

pri obračunavanju zakonitih zamudnih obresti od stroškov izvršilnega

postopka ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega

postopka, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 s

spremembami in dopolnitvami, ZOR v nadaljevanju) je v 1. odst. 279.

člena prepovedoval obrestovanje neplačanih zamudnih obresti, vendar

pa je od tega splošnega pravila dopuščal izjemo v tistih primerih, ko

je bilo z zakonom določeno drugače. Zakon o predpisani obresti meri

zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO, Uradni list RS,

št. 45/95 in št. 109/2001) pa je do uveljavitve ZPOMZO-1 (Uradni list

RS, št. 56/2003) dne 28.6.2003, izjemo od prepovedi obrestnega

obrestovanja določal na ta način, da je bila obrestna mera zamudnih

obresti sestavljena iz realnega in iz revalorizacijskega dela, pri

čemer je bila za osnovo določitve obrestne mere zamudnih obresti

vzeta prav revalorizacija obveznosti. Valorizacija obveznosti pa bi

izgubila svoj temeljni namen, če se ne bi obračunavala sproti in če

se ne bi vse od nastanka zamude pa do izpolnitve obveznosti, ne glede

na obdobje, za katero je predpisana obrestna mera, pripisovala h

glavnici, kar je temeljna značilnost obrestnega obrestovanja. Na ta

način je bilo obrestno obrestovanje določeno (kot izjema od načelne

prepovedi iz prvega odstavka 279. člena ZOR) tudi v času veljavnosti

ZPOMZO. Poleg tega je bila v času veljavnosti ZPOMZO v sklepih Banke

Slovenije (objavljenih v Uradnih listih RS št. 1/96, 61/96, 3/97,

23/97 in 81/97) temeljna obrestna mera izračunana na konformen način.

Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zakonske

zamudne obresti od izvršilnih stroškov obračunalo na konformen način,

kršilo zakonsko prepoved obrestnega obrestovanja, tako ne drži. Za

obdobje po 28.6.2003 pa je sodišče prve stopnje zakonite zamudne

obresti v skladu z ZPOMZO-1 obračunalo po linearni metodi.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da so vse terjatve

upnika DURS poplačane, kar naj bi izhajalo iz dopisa DURS z dne

22.4.2005. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžniki ta ugovor

podali šele v predmetni pritožbi in da so navedeni dopis DURS-a

prvostopenjskemu sodišču predložiti šele s predmetno pritožbo,

vloženo 17.10.2005, pri tem pa v pritožbi niso navedli, zakaj teh

novo zatrjevanih dejstev in dokazov niso navedli oziroma predložili

že sodišču prve stopnje. Glede na določbo 1. odst. 337. člena ZPP

(Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list

RS št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ in tudi določbo 56. člena

ZIZ dolžniki zatrjevanega poplačila terjatve DURS-a tako ne morejo

več uveljaviti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. K temu pritožbeno

sodišče tudi dodaja, da iz dopisa DURS z dne 22.4.2005 ni jasno, ali

se ta sploh nanaša na kranjsko izpostavo Davčnega urada Kranj, saj je

na vrhu dopisa naveden DURS Tržič, poleg tega pa iz njega tudi ne

izhaja, da bi se nanašal na terjatve DURS-a iz točke II.6. in 7.

izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodšče

odločilo, da se s kupnino poplačajo tudi stroški postopka zavarovanja

upnika DURS zpo sklepu opr. št. Z 515/2000 dne 21.5.2001 v višini

19.984,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

navedenega sklepa do dneva razdelitvenega naroka v tej zadevi dne

6.5.2005 pa v znesku 39.943,00 SIT ter znesek 286.252,00 SIT iz

naslova davka na promet nepremičnin. Iz dopisa DURS z dne 22.4.2005

namreč ne izhaja, da bi se v njem navedeni zneski nanašali na stroške

kakšnega postopka, terjatev DURS iz naslova plačila davka na promet

nepremičnin, prodanih v tem izvršilnem postopku, pa je bila na

podlagi določbe 2. točke 1. odst. 197. člena ZIZ prisojena šele z

izpodbijanim sklepom dne 14.7.2005, tako da v dopisu z dne 22.4.2005

tudi ni mogla biti upoštevana.

Ker pritožba tako ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi na

katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ) je

pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, sklep sodišča

prve stopnje pa v izpodbijanem delu potrdilo.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi

določbe 1. odst. 165. v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP odločilo, da

trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor upnika

V... na pritožbo dolžnika glede na določbo 366. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ ni bil potreben, je pritožbeno sodišče na podlagi

določbe 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP

odločilo, da tudi upnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.