Appeal allowed; enforcement suspended because debtor no longer co-owns the property, voiding enforcement basis.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu

razveljavi (drugi odstavek izreka sklepa) in zadeva v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana

izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

izvršbo na nepremičnino.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjega in odložilo

nepremičninsko izvršbo do pravnomočne rešitve pravde, ki teče pred

Okrajnim sodiščem na Jesenicah pod opr. št. P 18/2004.

Upnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero

uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in

bistvene kršitve določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa

sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločeno, da se izvršba

odloži do pravnomočne rešitve pravde, ki teče pred Okrajnim sodiščem

na Jesenicah pod opr. št. P 18/2004. Navaja, da bi moralo sodišče

upoštevati dejstva in dokaze, ki obstajajo v času vložitve predloga

za izvršbo, ne pa tistih, ki obstajajo v času, ko je treba izvršbo

samo še realizirati. Sodišče bi moralo z zaznambo ali na drug način

zaščititi upnika v postopku izvršbe s tem, da prepreči morebitno

odsvojitev in obremenitev nepremičnine v času od vložitve predloga za

izvršbo dalje. Sodišče se napačno sklicuje na določilo 5. odstavka

168. člena ZIZ, ki daje upniku možnost, da vpiše lastninsko pravico

na dolžnika. Posledično je napačno tudi sklepanje sodišča, da je na

podlagi 6. odstavka 168. člena ZIZ dolžno izvršbo odložiti do

pravnomočne rešitve pravde opr. št. P 18/2004 pred naslovnim

sodiščem. Omenjeni določbi veljata le v primeru, ko upnik ob vložitvi

predloga za izvršbo ne razpolaga z ustreznim zemljiškoknjižnim

izpiskom. V obravnavanem primeru pa je upnik s takšnim izpiskom

razpolagal. Sodišče je z odlogom izvršbe zanemarilo varstvo upnika

ter v dodatnem obsegu zaščitilo dolžnika, za katerega pa je iz spisa

jasno razvidno, da izigrava zakon.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na

solastni del (1/3) dolžnikove nepremičnine parc. št. 1042/4, vl. št.

676, k.o. D... v izterjavo glavnice v skupnem znesku 6.125.793,53 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po obvestilu izvršilnega sodišča o

dovolitvi izvršbe pa je zemljiškoknjižno sodišče odločilo, da se

zaznamba sklepa o izvršbi na omenjeno nepremičnino v zemljiški knjigi

ne opravi, saj dolžnik ni več solastnik omenjene nepremičnine, ampak

je to B. Ž., ki je vložil predlog za zemljiškoknjižni vpis pridobitve

lastninske pravice 16.9.2003 oziroma pred vložitvijo izvršilnega

predloga. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na

nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za

vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti

izvršbo na nepremičnino. S tem bi postal ugovor tretjega, ki ga je

vložil B. Ž., brezpredmeten. Izvršilno sodišče, ki ni postopalo tako,

je ugovor tretjega zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena

Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), nepremičninsko

izvršbo pa odložilo. Ker je odločitev o ugovoru tretjega postala

pravnomočna je predmet presoje v pritožbenem postopku le še odločitev

o odlogu izvršbe. Ta je napačna, ker sodišče prve stopnje ni

presojalo pogojev za odlog izvršbe po določilu 73. člena ZIZ v zvezi

z 22. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št.

U-I-110/03-16 z dne 14.4.2005, pa tudi zato, ker je sodišče izvršbo

odložilo do rešitve pravde, ki teče pri Okrajnem sodišču na Jesenicah

pod opr.št. P 18/2004. Ob ugotovitvi pogojev za odlog izvršbe bi bil

odlog mogoč do konca pravdnega postopka po tožbi tretjega na

nedopustnost izvršbe, ne pa pravdnega postopka, v katerem upnik

izpodbija dolžnikova pravna dejanja in v katerem ne zahteva

vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako kot bi to

izhajalo iz razlogov izpodbijanega sklepa, ampak zahteva, da je

tretji dolžan dopustiti, da si tožnik svojo terjatev do dolžnika

poplača s prodajo solastnega dela nepremičnine tretjega (prim. tožbo

z dne 23.2.2004, opr. št. P 18/2004). Zaradi napačne uporabe 73.

člena in 168. člena ZIZ je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču

prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem

postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).