Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 5931/2005 ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.5931.2005 AI generated

Appeal dismissed; minor's adulthood does not invalidate prior enforcement proceedings or mother's representation.

Case Number VSL sklep III Cp 5931/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision rejecting an objection to enforcement and a request for a stay of execution. The debtor argued that the creditor's minor status and his mother's representation were invalid, while also claiming a stay was necessary to prevent irreparable loss from vehicle auctions. The court held that the creditor's adulthood and the mother's continued legal authority remained valid, and the debtor failed to prove a likelihood of irreparable harm justifying a stay of execution.

Legislator headnote

AI generated

s. 15 ZIZ; s. 365 ZPP: The minor's adulthood does not invalidate prior enforcement proceedings or the mother's representation; a stay of execution requires proof of irreparable harm not covered by direct performance of the obligation.

Keywords

AI generated
enforcement proceedings minor's adulthood stay of execution irreparable harm legal representation enforcement objection costs of appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. in 3.

odstavek izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če otrok kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od

očeta med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega

razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva. Materilnopravna

in procesnopravna dejanja otrokove matere, njegove zakonite

zastopnice, namreč ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po

otrokovi polnoletnosti. Otrok pa lahko pooblastilo prekliče in si

postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.

>tekst

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 5.10.2005, opr. št. I

2004/334, dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi v 1.

točki izreka spremenilo tako, da glavnica namesto 1.944.605,80 SIT

pravilno glasi 1.217.230,00 SIT in v presežku upnikov predlog za

izvršbo zavrnilo (1. odstavek izreka). V preostalem delu je dolžnikov

ugovor zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep o izvršbi (2.

odstavek izreka). Hkrati je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog

izvršbe (3. odstavek izreka), dolžniku naložilo, da upniku povrne

nadaljnje izvršilne stroške v znesku 9.500,00 SIT (4. odstavek

izreka) in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks (5. odstavek

izreka).

Proti zavrnilnemu delu sklepa (proti tistemu delu sklepa, s katerim

je sodišče delno dolžnikov ugovor zavrnilo, in proti zavrnitvi

predloga za odlog izvršbe) se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja,

da je upnik polnoleten, zato so navedbe o njegovi mladoletnosti in

zakoniti zastopnici napačne. Po njegovem mnenju je sodišče prve

stopnje zmotno ocenilo, da dolžnik ni uspel dokazati dogovora o

znižani preživnini. Upnik sploh ni oporekal dolžnikovi ugovorni

trditvi o obstoju dogovora o nižji preživnini, ki je bila vseskozi

plačevana, in se neprerekane trditve štejejo za resnične. Poleg tega

sodišče ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo njegov predlog za odlog, saj

navaja le to, da dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka

nenadomestljive škode, niti drugih opravičljivih razlogov. V tem delu

izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se

ga ne da preizkusiti. Dolžnik je v predlogu za odlog navedel, da bi

zaradi prodaje na drugi dražbi dolžnik izgubil dva avtomobila, kljub

kasneje morebiti ugodno rešenemu ugovoru. Škode, ki bi mu s tem

nastala, mu upnik ne bi mogel povrniti, saj nima lastnih sredstev.

Hkrati je dolžnik opozoril, da sta avta zarubljena, da je prepoved

odtujitve vpisana v prometnem dovoljenju zabeleženena pri upravnem

organu, zato je upnikova terjatev zavarovana in mu tako zaradi odloga

ne bi nastala nobena škoda.

Pritožba ni utemeljena.

O zavrnitvi dolžnikovega ugovora:

Res je, da je upnik že polnoleten in je bil polnoleten že v času

naroka za obravnavo dolžnikovega ugovora (dne 5.10.2005), na kar

opozarja dolžnik v pritožbi, vendar s tem v zvezi ta ne uveljavlja

nobene kršitve. Sodišče druge stopnje pa v okviru preizkusa

izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti skladno z 2. odstavkom 350.

člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02,

110/02, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom

Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 72/98,

11/99, v nadaljevanju ZIZ) ugotavlja, da je za zastopanje upnika v

konkretni izvršilni zadevi njegova mati kot upnikova zakonita

zastopnica v času pred njegovo polnoletnostjo pooblastila odvetnika

P.(A1). Če otrok kot stranka med postopkom postane polnoleten, to na

položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne

vpliva. Materialnopravna in procesnopravna dejanja njegovega

roditelja kot njegovega zakonitega zastopnika namreč ostajajo

veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti. Ta pa lahko

pooblastilo prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne

ukrene ničesar. V konkretnem primeru upnik pooblastila odvetniku P.

ni preklical, zato vsa njegova procesna dejanja v tem izvršilnem

postopku veljajo. Upnikova mati, pri katerei upnik živi, pa je bila

po samem zakonu upravičena upnika zastopati pred njegovo

polnoletnostjo (107. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni

list RS, št. 13/94, ZZZDR).

Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov (v konkretnem primeru na

pravnomočno in izvršljivo sodbo, s katero je bila dolžniku naložena

obveznost plačevanja preživnine za upnika na roke njegove matere)

vezano in je tega dolžno izvršiti tako, kot se glasi. Glede na to

dolžnik v izvršbi ne more uspeti s svojo ugovorno trditvijo, da se je

z upnikovo zakonito zastopnico ustno dogovoril za nižjo preživnino.

Bi pa lahko uspel s trditvijo, da je njegova preživninska obveznost

prenehala, ker je v soglasju z otrokovo zakonito zastopnico

preživnino plačeval v denarju direktno na roke otroka ali v stvareh,

a le, če bi to svojo trditev dokazal. Ker upnikova mati v konkretnem

primeru zanika obstoj takega dogovora med njo in dolžnikom, je ocena

sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal, da se je z upnikovo

zakonito zastopnico dogovoril, da preživnino plača na drug način, kot

je določen s sodbo, ne na roke upnikove matere, temveč v denarju ali

v stvareh otroku, pravilna. Dolžnik je sicer v ugovoru v dokaz svoje

trditve obstoja predmetnega dogovora med njim in zakonito zastopnico

upnika predlagal zaslišanje upnika, vendar je bila s tem v zvezi na

naroku dne 5.10.2005 zaslišana upnikova mati, čemur se dolžnik ni

protivil, na naroku pa tudi ni vztrajal na zaslišanju samega upnika.

O zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe:

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno

zavrnilo tudi dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Za odlog izvršbe

mora dolžnik kumulativno izkazati verjetnost, da bo s takojšnjo

izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od

tiste, ki zaradi odloga izvršbe nastane upniku, vse ob izpolnitvi

enega izmed pogojev iz 1. do 9. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ ali

ob obstoju posebno upravičenih razlogov po 2. odstavku 71. člena

ZIZ. Če dolžnik ne izkaže enega izmed z zakonom določenih pogojev za

odlog, njegov predlog za odlog izvršbe ni utemeljen. Ker je sodišče

prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi s

takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, s čimer se

pritožbeno sodišče strinja, v danem primeru ni bilo treba ugotavljati

še obstoja drugih s strani dolžnika zatrjevanih pogojev za odlog

izvršbe. Tudi če bi dolžnik izkazal ostale zatrjevane pogoje za odlog

izvršbe, bi bilo treba njegov predlog zavrniti, saj ni izkazal

osnovnega pogoja za odlog - verjetnosti nastanka nenadomestljive

škode s takojšnjo izvršbo. Glede na povedano ni podana v pritožbi

zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Tudi po

oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi s

takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, saj je dolžnik v

ugovoru zatrjeval škodo, ki bi mu nastala z opravljanjem samih

izvršilnih dejanj (s prodajo avtov po nižji ceni na drugi javni

dražbi, kar je z zakonom predpisano - 2. odstavek 94. člena ZIZ). To

pa ni pravno relevantna škoda za odlog izvršbe. Pravno relevatna

škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v

izpolnitvi same obveznosti do upnika, na katero je dolžnik moral in

mogel računati že od izvršljivosti sodbe, pač pa mora škoda nastati

posebej oziroma se mora odražati v nekih drugih dobrinah.

Glede na vse povedano je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika

zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. in 3. odstavek izreka

sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik s svojo pritožbo ni uspel (1. odstavek 154. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje odločilo, da mora

sam kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).