Appeal dismissed; minor's adulthood does not invalidate prior enforcement proceedings or mother's representation.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision rejecting an objection to enforcement and a request for a stay of execution. The debtor argued that the creditor's minor status and his mother's representation were invalid, while also claiming a stay was necessary to prevent irreparable loss from vehicle auctions. The court held that the creditor's adulthood and the mother's continued legal authority remained valid, and the debtor failed to prove a likelihood of irreparable harm justifying a stay of execution.
Legislator headnote
AI generateds. 15 ZIZ; s. 365 ZPP: The minor's adulthood does not invalidate prior enforcement proceedings or the mother's representation; a stay of execution requires proof of irreparable harm not covered by direct performance of the obligation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. in 3.
odstavek izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Če otrok kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od
očeta med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega
razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva. Materilnopravna
in procesnopravna dejanja otrokove matere, njegove zakonite
zastopnice, namreč ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po
otrokovi polnoletnosti. Otrok pa lahko pooblastilo prekliče in si
postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.
>tekst
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 5.10.2005, opr. št. I
2004/334, dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi v 1.
točki izreka spremenilo tako, da glavnica namesto 1.944.605,80 SIT
pravilno glasi 1.217.230,00 SIT in v presežku upnikov predlog za
izvršbo zavrnilo (1. odstavek izreka). V preostalem delu je dolžnikov
ugovor zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep o izvršbi (2.
odstavek izreka). Hkrati je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog
izvršbe (3. odstavek izreka), dolžniku naložilo, da upniku povrne
nadaljnje izvršilne stroške v znesku 9.500,00 SIT (4. odstavek
izreka) in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks (5. odstavek
izreka).
Proti zavrnilnemu delu sklepa (proti tistemu delu sklepa, s katerim
je sodišče delno dolžnikov ugovor zavrnilo, in proti zavrnitvi
predloga za odlog izvršbe) se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja,
da je upnik polnoleten, zato so navedbe o njegovi mladoletnosti in
zakoniti zastopnici napačne. Po njegovem mnenju je sodišče prve
stopnje zmotno ocenilo, da dolžnik ni uspel dokazati dogovora o
znižani preživnini. Upnik sploh ni oporekal dolžnikovi ugovorni
trditvi o obstoju dogovora o nižji preživnini, ki je bila vseskozi
plačevana, in se neprerekane trditve štejejo za resnične. Poleg tega
sodišče ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo njegov predlog za odlog, saj
navaja le to, da dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka
nenadomestljive škode, niti drugih opravičljivih razlogov. V tem delu
izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se
ga ne da preizkusiti. Dolžnik je v predlogu za odlog navedel, da bi
zaradi prodaje na drugi dražbi dolžnik izgubil dva avtomobila, kljub
kasneje morebiti ugodno rešenemu ugovoru. Škode, ki bi mu s tem
nastala, mu upnik ne bi mogel povrniti, saj nima lastnih sredstev.
Hkrati je dolžnik opozoril, da sta avta zarubljena, da je prepoved
odtujitve vpisana v prometnem dovoljenju zabeleženena pri upravnem
organu, zato je upnikova terjatev zavarovana in mu tako zaradi odloga
ne bi nastala nobena škoda.
Pritožba ni utemeljena.
O zavrnitvi dolžnikovega ugovora:
Res je, da je upnik že polnoleten in je bil polnoleten že v času
naroka za obravnavo dolžnikovega ugovora (dne 5.10.2005), na kar
opozarja dolžnik v pritožbi, vendar s tem v zvezi ta ne uveljavlja
nobene kršitve. Sodišče druge stopnje pa v okviru preizkusa
izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti skladno z 2. odstavkom 350.
člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02,
110/02, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom
Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 72/98,
11/99, v nadaljevanju ZIZ) ugotavlja, da je za zastopanje upnika v
konkretni izvršilni zadevi njegova mati kot upnikova zakonita
zastopnica v času pred njegovo polnoletnostjo pooblastila odvetnika
P.(A1). Če otrok kot stranka med postopkom postane polnoleten, to na
položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne
vpliva. Materialnopravna in procesnopravna dejanja njegovega
roditelja kot njegovega zakonitega zastopnika namreč ostajajo
veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti. Ta pa lahko
pooblastilo prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne
ukrene ničesar. V konkretnem primeru upnik pooblastila odvetniku P.
ni preklical, zato vsa njegova procesna dejanja v tem izvršilnem
postopku veljajo. Upnikova mati, pri katerei upnik živi, pa je bila
po samem zakonu upravičena upnika zastopati pred njegovo
polnoletnostjo (107. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni
list RS, št. 13/94, ZZZDR).
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov (v konkretnem primeru na
pravnomočno in izvršljivo sodbo, s katero je bila dolžniku naložena
obveznost plačevanja preživnine za upnika na roke njegove matere)
vezano in je tega dolžno izvršiti tako, kot se glasi. Glede na to
dolžnik v izvršbi ne more uspeti s svojo ugovorno trditvijo, da se je
z upnikovo zakonito zastopnico ustno dogovoril za nižjo preživnino.
Bi pa lahko uspel s trditvijo, da je njegova preživninska obveznost
prenehala, ker je v soglasju z otrokovo zakonito zastopnico
preživnino plačeval v denarju direktno na roke otroka ali v stvareh,
a le, če bi to svojo trditev dokazal. Ker upnikova mati v konkretnem
primeru zanika obstoj takega dogovora med njo in dolžnikom, je ocena
sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal, da se je z upnikovo
zakonito zastopnico dogovoril, da preživnino plača na drug način, kot
je določen s sodbo, ne na roke upnikove matere, temveč v denarju ali
v stvareh otroku, pravilna. Dolžnik je sicer v ugovoru v dokaz svoje
trditve obstoja predmetnega dogovora med njim in zakonito zastopnico
upnika predlagal zaslišanje upnika, vendar je bila s tem v zvezi na
naroku dne 5.10.2005 zaslišana upnikova mati, čemur se dolžnik ni
protivil, na naroku pa tudi ni vztrajal na zaslišanju samega upnika.
O zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe:
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno
zavrnilo tudi dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Za odlog izvršbe
mora dolžnik kumulativno izkazati verjetnost, da bo s takojšnjo
izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od
tiste, ki zaradi odloga izvršbe nastane upniku, vse ob izpolnitvi
enega izmed pogojev iz 1. do 9. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ ali
ob obstoju posebno upravičenih razlogov po 2. odstavku 71. člena
ZIZ. Če dolžnik ne izkaže enega izmed z zakonom določenih pogojev za
odlog, njegov predlog za odlog izvršbe ni utemeljen. Ker je sodišče
prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi s
takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, s čimer se
pritožbeno sodišče strinja, v danem primeru ni bilo treba ugotavljati
še obstoja drugih s strani dolžnika zatrjevanih pogojev za odlog
izvršbe. Tudi če bi dolžnik izkazal ostale zatrjevane pogoje za odlog
izvršbe, bi bilo treba njegov predlog zavrniti, saj ni izkazal
osnovnega pogoja za odlog - verjetnosti nastanka nenadomestljive
škode s takojšnjo izvršbo. Glede na povedano ni podana v pritožbi
zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka
339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Tudi po
oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi s
takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, saj je dolžnik v
ugovoru zatrjeval škodo, ki bi mu nastala z opravljanjem samih
izvršilnih dejanj (s prodajo avtov po nižji ceni na drugi javni
dražbi, kar je z zakonom predpisano - 2. odstavek 94. člena ZIZ). To
pa ni pravno relevantna škoda za odlog izvršbe. Pravno relevatna
škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v
izpolnitvi same obveznosti do upnika, na katero je dolžnik moral in
mogel računati že od izvršljivosti sodbe, pač pa mora škoda nastati
posebej oziroma se mora odražati v nekih drugih dobrinah.
Glede na vse povedano je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika
zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. in 3. odstavek izreka
sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP
v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker dolžnik s svojo pritožbo ni uspel (1. odstavek 154. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje odločilo, da mora
sam kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZIZ).