VSL sklep III Cp 1553/2006 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik je za ugotavljanje dejstva, da podpis na povratnici sklepa o

izvršbi ni ne njegov ne od katerega od njegovih družinskih članov

predlagal zaslišanje strank. Takšen dokaz pa tudi po presoji

pritožbenega sodišča ni primeren za dokazovanje, čigav je oziroma ni

nečitljiv podpis na povratnici. Dolžnik ob predlaganju tega dokaza

namreč ni navedel nobenih posebnih okoliščin, iz katerih bi bilo

mogoče zaključiti, da je tudi on sam zmožen ugotavljati identiteto

podpisa oziroma da ima za to ustrezna znanja. Ob navedenem bi bil

primeren dokaz za ugotavljanje resničnosti dolžnikovih navedb

predvsem dokaz z izvedencem grafologom. Izvedbe tega dokaza pa

dolžnik v tem postopku ni predlagal.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

predlog dolžnika V. S. K. za razveljavitev potrdila o izvršljivosti

sklepa o izvršbi zavrne, da se ugovor tega dolžnika zoper sklep o

izvršbi zavrže ter da se ugovor tega dolžnika o dodatni izvršbi

zavrne.

Zoper navedeni sklep se je pritožil drugi dolžnik V. S. K.. V

pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neutemeljen in nepravilen.

Pravi, da je zatrjeval, da podpis na povratnici pripeti k sklepu o

izvršbi ni njegov. niti od koga od njegovih družinskih članov ter da

mu sklep o izvršbi z dne 23.12.1994 sploh ni bil vročen oziroma mu ni

bil pravilno vročen. Vendar pa meni, da v tej fazi postopka kaj

drugega tudi ni mogel storiti, saj je za to, da teče zoper njega

izvršilni postopek zvedel šele, ko je prejel sklep o dodatni izvršbi

z dne 1.7.2005. Pravi tudi, da je kot dokaz o njegovih navedbah

predlagal zaslišanje obeh strank, tako dolžnika, ki bi vedel

pojasniti zakaj predmetni podpis na povratnici ni njegov, kot tudi

upnika, ki bi na njegovo zatrjevanje moral izkazati, da je podpis

njegov. Tako upnik kot dolžnik pa sta v primeru izpovedovanja

zavezana k podajanju resnične izpovedi, saj je krivo pričanje kaznivo

dejanje po 2. odst. 289. člena KZ. Ker gre za dokazovanje negativnega

dejstva, bi bilo v konkretnem primeru potrebno uporabiti pravila o

obrnjenem dokaznem bremenu po 214. členu ZPP. V nasprotnem bi lahko v

podobnih primerih prišlo do hudih zlorab, saj bi zgolj nekakšen

podpis na povratnici za dolžnika imel hude in nepopravljive

posledice. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vročilnica javna

listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno (1.

odst. 224. člena ZPP - Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno

besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004; prim. tudi sklep Vrhovnega

sodišča RS II Ips 451/2003 z dne 15.1.2004). Gre za izpodbojno

domnevo, katere resničnost bi moral izpodbiti dolžnik, in sicer ne le

z zatrjevanji ampak tudi s predlaganjem ustreznih dokazov (7. odst.

149. člena ZPP). Dolžnik je za ugotavljanje dejstva, da podpis na

povratnici sklepa o izvršbi ni ne njegov, ne od katerega od njegovih

družinskih članov, predlagal zaslišanje strank. Takšen dokaz pa tudi

po presoji pritožbenega sodišča ni primeren za dokazovanje, čigav je

oziroma ni nečitljiv podpis na povratnici. Dolžnik ob predlaganju

tega dokaza namreč ni navedel nobenih posebnih okoliščin, iz katerih

bi bilo mogoče zaključiti, da je tudi on sam zmožen ugotavljati

identiteto podpisa oziroma da ima za to ustrezna znanja. Ob navedenem

bi bil primeren dokaz za ugotavljanje resničnosti dolžnikovih navedb

predvsem dokaz z izvedencem grafologom. Izvedbe tega dokaza pa

dolžnik v tem postopku ni predlagal. Ker tako dolžnik domneve iz 1.

odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in

zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004)

v ugovoru z dne 22.7.2005 ni uspel izpodbiti, je sodišče prve stopnje

pravilno določilo, da se njegov predlog za razveljavitev potrdila o

izvršljivosti sklepa o izvršbi zavrne ter da se njegov ugovor zoper

sklep o izvršbi kot prepozen zavrže (3. odst. 9. člena ZIZ). Sklep o

izvršbi je namreč dolžnik prejel že 27.6.2000, ugovor zoper sklep o

izvršbi pa je podal šele dne 22.7.2005 skupaj z ugovorom zoper sklep

o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 1.7.2005.

Ker dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki se

nanašajo na nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma

na odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se zavrne tudi njegov

ugovor zoper sklep o dodatni izvršbi, in ker tudi niso podani

razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2.

odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi

določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.