Court allows appeal against director's objection, ruling personal liability persists until public notice of removal. Personal liability for LLC director continues until public notice of removal. Personal liability for LLC director continues until public notice of removal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal and reversed the first-instance decision, ordering the director to pay enforcement costs. The director had successfully argued that his personal liability ended upon the company's dissolution, but the court held that liability persists until the removal is publicly registered. Consequently, the court rejected the director's objection and awarded the creditor the full enforcement costs.
Legislator headnote
AI generated101. člen ZGD; 134. člen ZGD: Personal liability of a director of a company with unlimited liability does not cease automatically upon the termination of membership or the dissolution of the company, extending to all obligations incurred until the public notice of the director's removal is published.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne
ugovor prvega dolžnika z dne 28.11.2005.
Prvi dolžnik je dolžan upniku v osmih dneh povrniti stroške odgovora
na ugovor in stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 79.200,00
SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po
preteku paricijskega roka dalje do plačila.
[JEDRO]
Osebno jamstvo družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo ne preneha
avtomatično niti s prenehanjem članstva v družbi niti s prenehanjem
družbe, ne glede na razlog. Osebna odgovornost družbenika se razteza
na vse obveznosti nastale do objave vpisa prenehanja članstva
družbenika. Terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo
šele v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika,
razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, pri čemer
začne zastaranje teči z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali
izločitev družbenika objavljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru prvega dolžnika z dne
28.11.2005 in glede njega razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe
zoper družbenika izbrisane družbe S..., d.n.o., Hrušica, opr. št. Ig
201/2003 z dne 25.11.2005 ter zoper njega izvršbo ustavilo.
Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja
pritožbena razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena
Zakona o pravnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2, v
nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Ur. l. RS, št. 40/04 - UPB in št. 17/06, v nadaljevanju
ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Temeljno načelo
sodnega registra je načelo javnosti. Navedeno načelo ima dva vidika,
prvi je ta, da se nihče ne more sklicevati, da mu vsebina posameznega
vpisa ni bila znana (pozitvni publicitetni učinek), drugi pa ta, da
se vsak udeleženec pravnega prometa lahko zanese, da so podatki,
vpisani v sodni register, pravilni (negativni publicitetni učinek).
Vpisi v sodni register imajo bodisi konstitutivni bodisi deklaratorni
učinek. Publicitetni učinek ima vpis v javno kjigo takrat, ko se z
dnem vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem
vsakomur znan. Takšen učinek imajo vsi vpisi glede družbenikov. To
pomeni, da vpisi v sodni register pravno učinkujejo nasproti tretjim
od dneva vpisa, če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru je
bil družbenik E. N. vpisan v javno kjigo še v objavi izbrisa družbe v
uradnem listu dne 9.5.2005. Ker se je upnik, ki je za odpoved zvedel
šele s prejemom ugovora, zanesel na podatke sodnega registra, ne sme
trpeti škodljivih posledic. Določba 118. člena ZGD, po kateri morajo
preostali družbeniki prijaviti izločitev družbenika v sodni register,
ureja le notranja razmerja med družbeniki, zato opustitev vpisa
spremembe, ne more imeti negativnih posledic za ostale udeležence v
pravnem prometu. Odpoved družbene pogodbe z dne 9.3.2004 zaradi
opustitve prijave v sodni register nasproti tretjim osebam ne
učinkuje, zato je upnik skladno z ZIZ in ZGD upravičen zahtevati
plačilo terjatve od obeh družbenikov.
Pritožba je utemeljena.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je prvi dolžnik odpovedal
družbeno pogodbo dne 9.3.2004, preostali družbenik družbe z neomejeno
odgovornostjo (drugi dolžnik), pa je odpoved sprejel istega dne. Do
vpisa prenehanja družbeništva v sodnem registru ni prišlo. Kasneje,
dne 5.5.2005 je bila družba S..., d.n.o., Jesenice, izbrisana iz
sodnega registra na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o
finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99, v nadaljevanju
ZFPPod), izbris pa je bil objavljen v Ur. l. RS dne 9.5.2005 (list.
št. 31d). Sodišče prve stopnje je štelo, da je z odpovedjo dne
9.3.2004 prvi dolžnik prenehal biti družbenik in da vpis prenehanja
družbeništva ni konstitutiven, zaradi česar je, ker prvi dolžnik ni
bil družbenik izbrisane družbe v času izbrisa, ugovoru ugodilo in
sklep o nadaljevanju izvršbe zoper prvega dolžnika razveljavilo.
Odgovornost družbenikov po ZFPPod (četrti odstavek 27. člena ZFPPod v
zvezi z drugim odstavkoma 394. člena Zakona o gospodarskih družbah,
Ur. l. RS, št. 15/05 - UPB1, v nadaljevanju ZGD), katere primarni
pogoj je družbeništvo v času izbrisa, je "de facto" relevantna v
primeru izbrisa kapitalskih družb. Namreč, družbeniki teh družb
načeloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Izbrisana družba S...,
pa je osebna družba, in sicer družba z neomejeno odgovornostjo.
Bistvena pravna karakteristika takšne družbe je subsidiarno osebno
jamstvo družbenikov za obveznosti družbe (prvi odstavek 101. člena
ZGD). Osebno jamstvo družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo ne
preneha niti s prenehanjem članstva v družbi (tudi zaradi odpovedi po
107. členu ZGD) niti s prenehanjem družbe (tudi zaradi izbrisa po
določbi 35. člena ZFPPod). Po izrecni določbi tretjega odstavka 101.
člena ZGD, se osebna odgovornost družbenika razteza na vse obveznosti
nastale do objave vpisa prenehanja članstva družbenika. To pomeni, da
se prvi dolžnik, že zato ker prenehanje družbeništva ni bilo
objavljeno v sodnem registru, ne more sklicevati na prenehanje
odgovornosti. V prvem odstavku 134. člena ZGD pa je določeno, da
terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v petih letih
po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev
zoper družbo zastara v krajšem roku (kar ni obravnavani primer, ker
ima upnik zoper izbrisano družbo judikatno terjatev po sklepu o
izvršbi, opr. št. Ig 2003/00201 z dne 30.6.2003, za katero velja
daljši desetletni zastaralni rok). Po določbi drugega odstavka 134.
člena ZGD pa začne zastaranje teči z dnem, ko je vpis prenehanja
družbe ali izločitev družbenika objavljen. V obravnavanem primeru,
ker prenehanje članstva družbenika v sodnem registru ni bilo
objavljeno, je zastaranje izterjevane terjatve začelo teči z dnem
objave izbrisa družbe v Ur. l. RS, torej dne 9.5.2005.
Izkaže se torej, da ni relevantno v pritožbi izpostavljeno vprašanje
pravne narave vpisa prenehanja družbeništva (v družbi z neomejeno
odgovornostjo) zaradi odpovedi v sodni register (konstitutiven ali
deklaratoren) ter vprašanje načela zaupanja v podatke sodnega
registra in publicitetnega načela (8. člen Zakona o sodnem registru -
ZSReg, Ur. l. RS, št. 114/05 - UPB1), pač pa dejstvo, da je bil prvi
dolžnik družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, zaradi česar
njegova odgovornost (še) ni prenehala niti zaradi odpovedi (9.3.2004)
niti zaradi prenehanja družbe (5.5.2005).
Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava
pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor
prvega dolžnika z dne 28.11.2005 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZIZ).
Po spremembi izpodbijanega sklepa je prvi dolžnik v ugovornem
postopku propadel, zaradi česar je dolžan upniku povrniti stroške
odgovora na ugovor (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim
odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče mu je
za to opravilo priznalo nagrado 300 točk ali 33.000,00 SIT (6. točka
tar. št. 27 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/03) in 20% davek na
dodano vrednost v znesku 6.600,00 SIT, skupaj torej 39.600,00 SIT.
Ker je upnik uspel tudi v pritožbenem postopku mu je prvi dolžnik
dolžan povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno
sodišče mu je priznalo stroške za sestavo pritožbe 300 točk ali
33.000,00 SIT (6. točka tar. št. 27 OT) in 20% davek na dodano
vrednost v višini 6.600,00 SIT, skupaj torej 39.600,00 SIT. Skupno je
upniku priznalo 79.200,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov z
zakonskimi zamudnimi obrestmi, vendar šele od poteka paricijskega
roka dalje (299. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01).