Appeal dismissed; EU Regulation 44/2001 does not apply to foreign judgments predating its entry into force.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the enforcement application based on a foreign Austrian payment order. The appellant argued that EU Regulation 44/2001 should apply retroactively to all judgments from member states, but the court clarified that the regulation only covers proceedings initiated after its entry into force. Consequently, the court correctly applied domestic law regarding mutual recognition, finding the requisite conditions for enforcement were not met.
Legislator headnote
AI generatedUredba Sveta (ES) št. 44/2001; Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 se neposredno uporablja le za sodne odločbe, izdane po njenem vstopu v veljavo, ne pa za vse odločbe članic.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Uredba sveta ES št. 44/2001, ki ureja vprašanje priznanja in
izvršitev sodb v civilnih in gospodarskih zadevah, se od vstopa
Republike Slovenije v Evropsko unijo tudi v Republiki Sloveniji
neposredno uporablja, vendar le za sodne odločbe, izdane po njeni
uveljavitvi (1.3.2002).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo
zavrnilo, ker je štelo, da tuja sodna odločba, na podlagi katere naj
bi izvršbo dovolilo, to je pravnomočen plačilni nalog Okrajnega
sodišča Ferlach iz Republike Avstrije, opr.št. I C 462/95 g-2 z dne
1.6.1995, ne izpolnjuje z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in
postopku (Ur.l. RS, št. 56/1999; ZMZPP) predpisanih pogojev za njeno
priznanje, saj ni izpolnjen pogoj vzajemnosti (prim. 13. člen Zakona
o izvršbi in zavarovanju; Ur.l. RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno
besedilo, s spr.; ZIZ).
Zoper sklep se pritožuje upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po
1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04 -
drugo uradno prečiščeno besedilo; ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ter
predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču
prve stopnje v novo odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da ni
upoštevalo Uredbe Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 z dne
22.12.2000, ki ureja pristojnost ter priznanje in izvršitev sodnih
odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, čeravno se ta v Republiki
Sloveniji neposredno uporablja.
Pritožba ni utemeljena.
Čeravno je upnik navedel, da se pritožuje iz vseh pritožbenih
razlogov, se njegova pritožbena izvajanja nanašajo le na pritožbeni
razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki pa ni podan.
Pravilno je sicer stališče pritožbe, da se Uredba sveta ES št.
44/2001 (v nadaljevanju Uredba), ki je stopila v veljavo dne
1.3.2002, od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo dne 1.5.2004
tudi v Republiki Sloveniji, skladno z določbo 249. člena Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti (Ur.l. RS - Mednarodne pogodbe; št.
7/2004) neposredno uporablja, kar izhaja tudi iz določbe 2. odst. 76.
člena Uredbe, vendar pa je zmotno pravno naziranje pritožbe, da je
treba Uredbo uporabiti za vse sodne odločbe, izdane v državah
članicah (z izjemo Danske), ne glede na datum njihove izdaje. V
prehodni določbi 1. odst. 66. člena Uredbe je namreč izrecno
določeno, da se ta uporablja samo za postopke, ki so bili začeti in
za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne
listine potem, ko je Uredba že veljala. Upoštevaje datum izdaje
sporne tuje sodne odločbe (25.1.1996) ter datum začetka veljavnosti
Uredbe (1.3.2002), sodišče prve stopnje njenih določb v tej zadevi
torej pravilno ni uporabilo. Pravilen je zato prvostopni zaključek,
da je treba (glede na to, da problematika priznavanja tovrstnih
sodnih odločb med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo ni
urejena niti z multilateralno niti z bilateralno mednarodno pogodbo)
izpolnjenost pogojev za njeno priznanje presojati po pravilih ZMZPP,
kot je nadalje sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da
pogoji za njeno priznanje, glede na to, da ni izpolnjen pogoj
vzajemnosti (prim. določbo 1. odst. 101. člena ZMZPP), niso podani.
Ker pritožba ne vsebuje nobenih navedb glede zmotne oziroma nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in ker pritožbeno sodišče na ta razlog
ni dolžno paziti po uradni dolžnosti (prim. 2. odst. 350. člena ZPP v
zvezi s 15. členom ZIZ), pritožba tudi iz tega razloga ne more biti
utemeljena. Pritožbeno sodišče pa v izpodbijanem sklepu in
prvostopnem postopku tudi ni zasledilo nobenih bistvenih kršitev
določb postopka, na katere je dolžno skladno z določbo 2. odst. 350.
člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) paziti po uradni dolžnosti, zato
je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep
potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1.
odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP ter 15. členom
ZIZ.