Appeal partially allowed; execution court exceeded authority by setting eviction deadline for commercial property.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court partially allowed the appeal against a first-instance execution judgment regarding the eviction of two properties. The debtors argued that the 30-day deadline for vacating the commercial building was unreasonably short given their age and health, while the court upheld the 30-day limit for the residential property as legally sound. The court found that the execution court lacked statutory authority to set a specific eviction deadline for non-residential property, exceeding its mandate under the Enforcement Act, and thus extended the deadline for the commercial unit to six months.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; izvršilno sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določi rok izselitve zgolj iz stanovanjske hiše ali stanovanja, ne pa tudi iz drugih nepremičnin.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki
izreka spremeni tako, da rok za izselitev in izročitev nepremičnine
kupcu znaša šest mesecev.
V preostalem delu se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a
nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izvršilno sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določi rok,
ko se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali
stanovanja, medtem ko pa nima pooblastila za določitev roka za
izpraznitev drugih nepremičnin.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka
izročilo nepremičnino parc. št. x k.o. Domžale kupcu M. H., pod 2.
točko izreka odredilo, da se prej navedena nepremičnina v zemljiški
knjigi vpiše bremen prosta v last kupca in pod 3. točko izreka
naložilo dolžnikoma J. V. in F. V., da sta se dolžna izseliti iz
poslovne stavbe, parc. št. x k.o. Domžale v roku 30 dni od
pravnomočnosti sklepa in stavbo prosto oseb in stvari izročiti kupcu
M. H.. Glede nepremičnine parc. št. y k.o. Domžale, ki je v naravi
stanovanjska stavba, pa je pod 4. točko izreka odločilo, da se ta
izroči kupcu M. H., pod 5. točko izreka, da se v zemljiški knjigi
vpiše bremen prosto v last kupcu in pod 6. točko, da se je dolžnik
J. V. dolžan izseliti iz te nepremičnine v roku 30 dni od
pravnomočnosti sklepa in jo prosto oseb in stvari izročiti kupcu.
Zoper sklep sta se v roku pritožila dolžnika J. V. in F. V., ki
predlagata, da pritožbeno sodišče v 3. in 6. točki sklep odpravi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje zaradi določitve
novega primernega roka za izselitev in izpraznitev poslovne in
stanovanjske stavbe, podrejeno, da samo določi daljši primeren rok za
izselitev in izpraznitev teh dveh nepremičnin. Navajata, da sta v 3.
in 6. točki izreka določena roka absolutno prekratka in neprimerna za
opravo izvršilnega dejanja izselitve in izpraznitve obeh nepremičnin.
Pritožnika sta stara, bolehna in v pokoju, pri čemer jima pokojnina
komaj zadostuje za preživljanje. V 30 dneh si ne moreta poiskati
primernega najemnega stanovanja. Sta laika in neuka prava in si nista
mogla v vsej materialni stiski poiskati takšne ali drugačne pravne
pomoči. Tako sta zamudila tudi možnost po določilih Zakona o izvršbi
in zavarovanju (ZIZ), da bi kot najemnika ostala še določen čas v
prodani stanovanjski hiši. Menita, da bi bila sposobna urediti svoj
stanovanjski problem vsaj v 90 dneh od pravnomočnosti izpodbijanega
sklepa. V obravnavani poslovni stavbi pa posluje in ima sedež družba
V.... d.o.o., za katero je potreben prenos steklarskih strojev
oziroma naprav na primeren nov poslovni prostor. Dolžnika se tu
opirata na analogijo Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih
prostorih (ZPSPP), ki v svojem 24. členu določa kot primeren rok pri
odpovedi najetega poslovnega prostora eno leto kot najkrajši
odpovedni rok. Menita, da bi potrebovala vsaj šestmesečni rok kot
primeren rok v dani situaciji za izselitev in izpraznitev poslovne
stavbe.
Pritožba je delno utemeljena.
Rok 30 dni za izselitev in izraznitev stanovanjske stavbe (6. točka
izreka izpodbijanega sklepa) je primeren in skladen določbi 2.
odstavka 192. člena ZIZ, pri čemer se pritožbeno sodišče sklicuje na
razloge prvega sodišča v izpodbijanem sklepu. Če pritožnika nista
izkoristila v pritožbi zatrjevane pravice do koriščenja nepremičnine
kot najemnika še določen čas po njeni prodaji, na odločitev o
pritožbi ne more vplivati. Za zaključek, ali je rok 30 dni primeren,
pa je zlasti odločujoče, kar poudari tudi sodišče prve stopnje, da je
bila stanovanjska hiša prodana na javni dražbi že 3.11.2005. Najmanj
od takrat je bilo dolžnikoma znano, da se bosta morala iz hiše
izseliti. Nenazadnje jima je bil rok naknadno podaljšan še za čas
pritožbenega postopka.
Glede določanja roka za izpraznitev in izročitev poslovne stvabe (3.
točka izreka izpodbijanega sklepa) pa je sodišče prve stopnje
prekoračilo svoja pooblastila, ker ni imelo zakonske podlage, da o
tem odloča v izvršilnem postopku. Določba 2. odstavka 192. člena ZIZ
namreč pooblašča izvršilno sodišče, da v sklepu o izročitvi
nepremičnine kupcu določi rok izselitve zgolj iz stanovanjske hiše
ali stanovanja, ne pa tudi, da odloča o roku izročitve drugih
nepremičnin kupcu. Ker pritožba izpodbija odločitev v 3. točki izreka
izpodbijanega sklepa le, v kolikor je rok za izpraznitev in izročitev
nepremičnine krajši od šestih mesecev, je pritožbeno sodišče
preizkusilo izpodbijani sklep v tej točki izreka zgolj glede
določenega roka do šestih mesecev. Kot je bilo že navedeno, je
sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je
določilo rok za izpraznitev poslovne stavbe, v posledici česar je
bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu
odpraviti.
Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na
katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi, v kolikor je ta
utemeljena, ugodilo in v 3. točki izreka izpodbijani sklep spremenilo
tako, da je rok 30 dni nadomestilo z rokom šestih mesecev, s čimer je
dejansko odpravljen izpodbijani del sklepa v tem delu (3. točka 365.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ),
medtem ko je v neutemeljenem delu pritožbo zavrnilo in z njo
izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj dolžnika,
ki sta sicer s pritožbo delno uspela, povračila teh stroškov nista
precizirano zahtevala.