Appeal dismissed; procedural order to resume enforcement after forced settlement lacks substantive effect on debtor.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 1. točki

izreka.

[JEDRO]

Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesnega značaja, kar

pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu

nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper

dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno

opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku

potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je

bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada

prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v pritožbi tudi

vsebinsko uveljavlja dolžnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu nadaljevalo izvršilni

postopek (glej 1. točko izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnik. Uveljavlja pritožbena

razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb

pravdnega postopka. Sodišče napačno ugotavlja, da mora po

pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi sodišče po uradni

dolžnosti nadaljevati postopek izvršbe, vendar pa sme izvršilni

naslov izvršiti zgolj pod pogoji prisilne poravnave, torej v

zmanjšanem znesku in prekinitvijo teka zakonitih zamudnih obresti. To

je v popolnem nasprotju s smislom ZPPSL, njegovimi določili in

razumevanjem postopkov izterjave upnikovih terjatev, ki so predmet

poplačila po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Za upnika

veljajo pogoji plačila po potrjeni prisilni poravnavi, to je plačilo

20% terjatev, po stanju na dan začetka prisilne poravnave, brez

obresti od tega dne dalje in z rokom plačila enega leta od

pravnomočno potrjene prisilne poravnave, torej z zapadlostjo

15.7.2006, kar je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotovljeno.

Vendar pa sodišče brez zakonske podlage nadaljuje izvršbo po uradni

dolžnosti, katere mu ne nalaga ZPPSL ali drug materialni predpis.

ZPPSL nadaljevanje izvršbe prepoveduje in zapoveduje njen dejanski

zaključek oziroma ustavitev. Sodišče bi moralo izvršbo po uradni

dolžnosti ustaviti, če je samo poizvedelo o pravnomočnosti potrditve

prisilne poravnave. Nadaljevanje izvršbe s poseganjem po njihovih

sredstvih izvršbe za nezapadel dolg je nedopustno in mimo vsake

pravne podlage. Določba 61. člena ZPPSL določa, da ima pravnomočni

sklep o prisilni poravnavi moč izvršilnega naslova za upnike, katerih

terjatve so bile v postopku prisilne poravnave ugotovljene, med

katere pa upnikova terjatev ne spada. Vendar ima upnik pravico

izterjati terjatev od dolžnika. Komentar k 63. členu ZPPSL govori o

tem, da gre za naturalno obveznost, učinki glede zmanjšanega dela

dolga pa so enaki učinkom zastaranja. Tudi v primeru zastaranja pa je

pravna posledica ustavitev izvršbe. Določba 2. odstavka 64. člena

ZPPSL napotuje, da je mogoče izvršbo nadaljevati pod pogoji iz

potrjene prisilne poravnave. Vendar je sklep nezakonit v delu, ki

govori o nadaljevanju za specificirane zneske in o rubežu premičnin.

Z izpodbijanim sklepom bi prišlo do obida namena ZPPSL, ki naj bi

dolžniku omogočil normalno poslovanje z vsemi sredstvi, enako tudi s

sproščenim TRR, ki bi bil ponovno obremenjenim z izvršbo. Posledično

je nezakonit tudi sklep o priznanju stroškov upniku.Predlaga, da se

sklep o nadaljevanju izvršbe razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesno-tehničnega značaja,

kar pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu

nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper

dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno

opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku

potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je

bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada

seveda prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v

pritožbi tudi vsebinsko uveljavlja dolžnik. To pa v konkretnem

primeru pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno nadaljevalo

prekinjeni izvršilni postopek, potem, ko je bila potrjena prisilna

poravnava v skladu z določbami ZPPSL, upoštevaje, da je bil izvršilni

postopek prekinjen zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnikom,

takšna prekinitev pa je ob povedanem lahko trajala le do zaključka

omenjenega postopka. Šele takšna odločitev prvostopnemu sodišču tudi

omogoča, da bo lahko odločilo o dolžnikovem ugovoru zoper dovoljeno

izvršbo na novo izvršilno sredstvo pod pogoji potrjene prisilne

poravnave, ki ga predstavlja predvsem tisti del pritožbe, v katerem

dolžnik izpostavlja na kasnejši čas - 15.7.2006 odloženo zapadlost

upnikove terjatve kot oviro za dovolitev izvršbe v smislu 9. točke

55. člena ZIZ.

Zato je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo ter potrditi

izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in

366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).