Appeal dismissed; creditor failed to claim execution costs within 30 days, allowing debtor's offset claim.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu predlogu za nasprotno

izvršbo in naložilo upniku, da dolžniku vrne 38.537,80 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.2005 dalje. Hkrati je zavrnilo

upnikovo zahtevo za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Upnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero

uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja,

zmotne uporabe materialnega prava in določb Zakona o izvršbi in

zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega

sklepa tako, da se dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo zavrne,

upniku pa naj se priznajo nadaljnji izvršilni stroški. Navaja, da ni

mogel pravočasno obvestiti izvršitelja o realizaciji sklepa o

izvršbi, zato je izvršitelj razpisana izvršilna dejanja opravil in

obračunal stroške, ki jih je upnik izvršitelju tudi plačal. Gre za

stroške, ki so nastali v okviru izvršbe in so bili upoštevani pri

poplačilu upnika. Izpodbijana odločitev je zato nepravilna, saj upnik

ni dolžan vračati dolžniku stroškov, ki so mu v izvršilnem postopku

nastali z izvršilnimi dejanji. Navaja, da od upnika tudi ni mogoče

terjati, da v teku izvršbe pazi s tolikšno ažurnostjo na vsa prejeta

plačila. Upnik ne more nositi posledic, če je realizacija sklepa o

izvršbi časovno sovpadala z izvršilnim dejanjem izvršitelja. V

primeru, da bo pritožbeno sodišče zavzelo drugačno stališče, pa je

potrebno upoštevati, da so bila že pred bančno realizacijo sklepa o

izvršbi s strani izvršitelja opravljena določena dejanja.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil

dolžnikov dolg, ki je obsegal glavnico v znesku 73.795,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi, izvršilne stroške v znesku 20.824,00

SIT in izvršilne stroške sklepa z dne 23.3.2004 v višini 12.287,60

SIT, v celoti poplačan dne 15.4.2004. Navedena okoliščina je tudi

pogojevala, da je upnik umaknil predlog za izvršbo, in zaradi česar

je bil izvršilni postopek ustavljen (sklep z dne 7.5.2004). Ker pa o

tem ni bilo mogoče pravočasno obvestiti izvršitelja, so nastali po

dolžnikovi izpolnitvi obveznosti tudi nadaljnji stroški izvršitelja,

ki jih je ta obračunal v skupnem znesku 38.537,09 SIT. Upnik je

očitno soglašal z navedenim obračunom in ga očitno tudi poravnal.

Pritrditi je treba pritožbenim trditvam, da so stroški izvršitelja

izvršilni stroški (293. člen ZIZ), vendar pa je sodišče prve stopnje

pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj zahtevati povrnitev teh

stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem

izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi moralo

sodišče v 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in nato

izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V obravnavani zadevi

upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o teh stroških tudi ni

odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Upnik zato

ni ravnal pravilno, ko si je znesek 38.537,80 SIT poplačal iz drugih

preplačil dolžnika. Ker omenjeni stroški še niso bili predmet

odločitve, je sporni znesek prešel na upnika brez pravne podlage. Če

je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za dolžnikov vrnitveni zahtevek

oziroma za nasprotno izvršbo. Izpodbijani sklep se tako izkaže za

pravilen, zato je bilo treba upnikovo pritožbo zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.

člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).