Universal succession grants heirs procedural standing to continue enforcement proceedings against the deceased's estate.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal, upholding the first instance decision to continue enforcement proceedings against the deceased's heir. The debtor died after the enforcement judgment became final, and the creditor argued that a succession decree lacks enforceability. The court ruled that universal succession creates both substantive and procedural standing, allowing the creditor to pursue the heir up to the value of the inherited assets without needing a new title.
Legislator headnote
AI generated142. člen Zakona o dedovanju; 132. člen Zakona o dedovanju; 8. člen Zakona o postopku pri izvrševanju sodnih odločb: Universal succession establishes procedural standing for heirs, permitting creditors to continue enforcement proceedings against the heir up to the value of inherited assets without requiring a new enforcement title.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje.
[JEDRO]
Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi
pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,
dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni
položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine
podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno
nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen
zaradi smrti dolžnika nadaljuje proti dediču, to je sinu dolžnika.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik in meni, da sodišče ne bi
smelo nadaljevati postopka proti dediču, ker kljub odgovornosti
dediča za zapustnikove dolgove ni avtomatizma, da bi odgovarjal v
postopku naprej dedič. Upnik bi moral priglasiti terjatev in
pridobiti ustrezen izršilni naslov, da bi lahko tekel postopek proti
dediču. Zato po materialnem pravu sodišče ne more nadaljevati
postopka proti dediču. Sklep o dedovanju ni izvršilni naslov, saj ima
samo ugotovitveni del in nima dajatvene narave. Zapustnikovi dolgovi
pa niso sestani del zapuščine, čeprav se upoštevajo pri ugotavljanju
obsega. Ker sklep o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela, sodišče
nima izvršilnega naslova.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik smiselno trdi, da dedovanje ne pomeni procesnega pravnega
nasledstva. V konkretnem primeru je namreč sklep o izvršbi postal
pravnomočen proti sedaj pokojnemu očetu pritožnika, J. F.
starejšemu, ki je med postopkom, to je 25.11.2002 umrl.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dedovanje univerzalno pravno
nasledstvo, kar pomeni, da dedič vstopi tudi v procesnem pomenu v
pravice in obveznosti zapustnika in odgovarja tudi za zapustnikove
dolgove, do višine podedovanega premoženja (primerjaj 142. člen
Zakona o dedovanju). Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na
njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Pri tem dedič
odgovarja za zapustnikove dolgove in to pomeni zaradi univerzalnega
pravnega nasledstva tudi procesno nasledstvo. Povedano drugače: če
ima upnik ustrezni izvršilni naslov proti zapustniku in je postopek
proti dolžniku že stekel (v našem primeru gre za pravnomočni sklep o
izvršbi), ni treba vložiti nove tožbe proti dediču ali še manj
priglašati tako terjatev v zapuščinskem postopku. Upniki niso dediči
v zapuščinskem postopku. Zato lahko mimo zapuščinskega postopka
oziroma v pravdi ali izvršilnem postopku, če je že tak postopek tekle
proti zapustniku, nadaljujejo postopek oziroma terjajo svoje terjatve
od dediča, vendar vse do višine podedovanega premoženja.
Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno
dejansko stanje pravilno uporabilo določbe o nadaljevanju postopka
(8. člen ZPP), se dedič ne more upirati nadaljevanju, če je podedoval
premoženje in vse do višine podedovanega premoženja. Zato ni treba
soglasja dediča.
Na podlagi 365. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ je bilo treba
pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve
stopnje.