Appeal allowed: Enforcement sale of creditor's sold goods constitutes abuse of process under ZPP.

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Z izvršbo je mogoče seči le na dolžnikove stvari in ne na stvari, ki

jih upnik šteje za svoje in jih nato proda tretji osebi. Takšno

ravnanje lahko predstavlja tudi zlorabo procesnih pravic v smislu

določbe 3. odstavka 3. člena ZPP. Sklicevanje na prenehanje terjatve

v smislu 8. točke 55. člena ZIZ bi bilo dopustno, če bi upnica in

dolžnik po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe sklenila dogovor o

drugačnem načinu poplačila terjatve, kot je določeno v sodbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno zavrnilo

ugovor zoper sklep o izvršbi opr.štev. I 1999/01017, z dne 15.6.1999.

Dolžniku je naložilo, da povrne upnici stroške v znesku 95.859,80

SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.1.2005 dalje do plačila, v

roku 8 dni.

Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pritožbo. Predlaga, da pritožbeno

sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da v

celoti ugovoru in ter ustavi izvršbo.

Zahteva tudi povrnitev stroškov ugovornega postopka z zakonskimi

zamudnimi obrestmi. Poudarja, da sodišče ni navedlo, zakaj ni sledilo

dolžnikovi izpovedbi. Upnica pri zaslišanju ni delovala verodostojno,

saj so njene navedbe ovržene tako s samo pogodbo kot tudi zaslišanjem

priče S. H.. Upnici je že začasna odredba omogočila, da je prodala

dolžnikove premičnine. Zelo pomembna je izpovedba priče, da mu je

bilo ob prodaji lokala rečeno, da je lastnik opreme bivši najemnik,

ki da je dolžan lastnici določeno vsoto in ji je zaradi tega pustil

opremo. S tem je trditev dolžnika o obstoju dogovora izkazana.

Upnica pa je izpolnitev dejansko prejela tudi v denarju, saj je bila

oprema plačana s kupnino. Zato dolžnik tega dejstva tudi ni

ugovarjal v postopku opr.štev. I P 628798. Vedel je, da je dolžan

najemnino in da je z začasno odredbo prepovedano razpolaganje z

opremo ter je utemeljeno računal na to, da se bo terjatev pobotala.

Terjatev je bila dejansko poplačana šele s sklenitvijo prodajne

pogodbe z dne 2.6.1999, v vsakem primeru po izdaji zamudne sodbe z

dne 24.3.1999, dolžnik pa je za to dejstvo zvedel precej po sklenitvi

prodajne pogodbe, ko je videl novega lastnika v lokalu, ki je še

vedno uporabljal njegovo opremo. Glede na to, da sodišče šteje, da

dogovor med dolžnikom in upnico v novembru 1998 sploh ni bil

sklenjen, pa ne more upoštevati časovnega okvira tega dejstva v škodo

dolžniku. Ker je bilo poplačilo izvedeno šele po nastanku izvršilnega

naslova, je dogovor dopusten in utemeljen.

Pritožba je utemeljena.

Če je upnica prodala premičnine, ki so predmet tega izvršilnega

postopka, to pomeni, da s predlogom za izvršbo terja izvršbo na

stvareh, ki niso dolžnikova last. Takšne izvršbe pa upnica ne more

predlagati. Z izvršbo je namreč mogoče seči le na dolžnikove stvari

(člen 32 ZIZ) in ne na stvari, ki jih upnik šteje za svoje in jih

nato proda tretji osebi. Takšno ravnanje lahko predstavlja tudi

zlorabo procesnih pravic v smislu določbe 3. odstavka 3. člena ZPP, v

primeru če bi se izkazalo, da je upnica res prodala dolžnikove

stvari, zanje prejela kupnino, nato pa v tem izvršilnem postopku

nanje uperila izvršilni predlog, da bi se poplačala ponovno iz istih

stvari. Takšnega razpolaganja strank pa sodišče tudi ne sme dopustiti

(člen 373 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sporne okoliščine ali je v

konkretnem primeru upnica dejansko že po končanem pravdnem postopku,

iz katerega izvira izvršilni naslov, prodala kupcu S. H.

tudi dolžnikove premičnine, predvsem točilni pult in peč za peko pic,

ki so predmet te izvršbe, pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem

sklepu ni ugotavljalo, (kljub drugačnim procesnim napotkom sodišča

druge stopnje v sklepu opr.štev. III Cp 1320/2004, z dne 25.8.2004).

Sodišče prve stopnje je sicer predlagane dokaze izvedlo, vendar pa v

razlogih sklepa ni napravilo dokazne ocene v zvezi z omenjenim pravno

odločilnim dejstvom. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno

ugotovljeno in je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena in

3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugoditi,

izpodbijani sklep pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve

stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati ponovni

narok in nato oceniti že izvedene dokaze. Opredeliti se bo moralo ob

povedanem do zgoraj izpostavljene pravno bistvene okoliščine o

obstoju prodajne pogodbe tudi glede premičnih stvari, ki so predmet

izvršbe.

Ne bo pa mogoče slediti dolžnikovemu stališču, da bi bila lahko

upnica poplačana za terjatev s prepustitvijo opreme upnici in njeno

prodajo ter poplačilom iz izkupička od kupnine. Dogovor, sklenjen v

novembru 1998, o načinu poplačila upničine trejatve s prevzemom in

prodajo omenjenih dolžnikovih stvari ter poplačilom iz izkupička iz

prodaje, kakršnega dolžnik zatrjuje šele v tem izvršilnem postopku,

bi namreč lahko zatrjeval že v pravdnem postopku, iz katerega izvira

sodba na podlagi izostanka z dne 24.3.1999. Zato ima sodišče prve

stopnje prav, ko poudarja, da v tem izvršilnem postopku, ki je

namenjen le izvršitvi pravnomočne sodbe in ne presoji njene

pravilnosti, teh ugovornih trditev ne more več uveljavljati. Glede na

načelo stroge formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku,

mora dolžnik upnici plačati dolg v denarnem znesku, navedenem v

pravnomočni sodbi (člen 17 ZIZ). Po določbi 8. točke 55. člena ZIZ,

ki odraža omenjeno temeljno načelo, je mogoče vložiti ugovor, če je

terjatev prenehala zaradi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti

odločbe, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v

postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklicevanje na

prenehanje terjatve v smislu 8. točke 55. člena ZIZ zaradi obstoja

zatrjevanega dogovora bi bilo zato dopustno, če bi dolžnik in upnica

že po pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sodbe sklenila dogovor o

načinu poplačila upničine terjatve, kakršnega zatrjuje dolžnik in z

njim dogovorila drugačen način poplačila, kot je določen v

pravnomočni sodbi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi člena 165/3

ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.